Bistveno višja pokojnina že za dve kavi na dan

Vsi bi se morali zavzemati za to, da bi čim več posameznikov varčevalo za starost.
Fotografija: Truditi bi se morali predvsem za daljše ostajanje v zaposlitvi, saj s tem dalj časa prispevamo v blagajno in manj časa črpamo iz nje. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Truditi bi se morali predvsem za daljše ostajanje v zaposlitvi, saj s tem dalj časa prispevamo v blagajno in manj časa črpamo iz nje. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Demografski trendi razpirajo škarje med naraščajočo armado upokojencev in obsegom prilivov v pokojninsko blagajno. Leta 2019 je bilo na 100 prebivalcev v delovni starosti (20 do 64 let) že 33 prebivalcev, starih 65 in več let, v letu 2050 naj bi jih bilo po Eurostatovih projekcijah kar 60 ali skoraj dvakrat več. Pritisk na pokojninsko blagajno in dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema je očiten. Na vprašanje, kdo in kako ga lahko ublaži in prepreči zlom, odgovarja dr. Jože Sambt, ekonomist in demograf: »Na potezi smo vsi.«

V poročilu evropske komisije o staranju v letu 2021 naj bi se ob obstoječi ureditvi javni izdatki za pokojnine povišali z 10 odstotkov v letu 2019 na 16 odstotkov v letu 2070. To je druga najvišja vrednost med državami EU, takoj za Luksemburgom. Na 15,7 odstotka BDP pa naj bi javni izdatki za pokojnine narasli že do leta 2050, opozarja Sambt. V letu 2019 je za enega upokojenca vplačevalo prispevke 1,55 zavarovanca, v letu 2050 jih bo po projekcijah samo še 1,06 zavarovanca.

Varčevanje za starost je v Sloveniji preskromno. Prof. dr. Jože Sambt, ekonomist in demograf, priporoča tako drugi kot tretji pokojninski steber, ker sta oba naložbena in tako dopolnjujeta prvi steber z višjimi pričakovanimi donosi ter manjšo ranljivostjo za demografska gibanja. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Varčevanje za starost je v Sloveniji preskromno. Prof. dr. Jože Sambt, ekonomist in demograf, priporoča tako drugi kot tretji pokojninski steber, ker sta oba naložbena in tako dopolnjujeta prvi steber z višjimi pričakovanimi donosi ter manjšo ranljivostjo za demografska gibanja. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Staranja seveda ni mogoče ustaviti, zato pa so škarje in platno najprej v rokah tvorcev pokojninskega sistema. Zadnje večje spremembe, ki so začele veljati 2020, so šle v smeri zvišanja odmernih odstotkov pokojnin za nove upokojence. To je po Sambtovem mnenju dobro za višino pokojnin upokojencev, ki se upokojujejo zdaj in se bodo v prihodnjih letih. Po koncu prehodnega obdobja naj bi bile pokojnine zaradi tega višje za približno desetino. Sprememba pa po drugi strani dodatno krepi pritisk na dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema.

Razliko med prihodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) iz prispevkov in drugih virov ter odhodki zavoda sicer po črki zakona pokriva država. Zato se po navedbah ministrstva za delo, družino in socialne zadeve »ne more zgoditi«, da uživalci pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zaradi primanjkljaja sredstev na računu zavoda ne bi bili izplačani.


Truditi se za daljše ostajanje v zaposlitvi


Pa vendar, na dolgi rok to ne bo dovolj. Ali bi morala država dati oziroma narediti več ali se velja zanesti na lastne moči in spodbuditi varčevanje za starost? Oboje. Jože Sambt: »Truditi bi se morali predvsem za daljše ostajanje v zaposlit­vi, saj s tem dalj časa prispevamo v blagajno in manj časa črpamo iz nje. Delodajalci lahko omilijo upad produktivnosti starejših zaposlenih z izobraževanji in usposabljanji ter s prilagajanjem delovnih mest zanje. Tudi država lahko spodbuja izobraževanje starejših in po potrebi na primer še dodatno zniža prispevke za starejše delavce, da bi bili finančno bolj zanimivi za delodajalce. Hkrati moramo sami angažirano vlagati v svoje znanje in zdravje, da bomo čim dlje zanimivi za delodajalca. Vse tri strani pa bi se tudi morale zavzemati za to, da bi čim več posameznikov varčevalo za starost.«

Za starost naj bi začeli varčevati že takoj, ko se zaposlimo. FOTO: Leon Vidic/Delo
Za starost naj bi začeli varčevati že takoj, ko se zaposlimo. FOTO: Leon Vidic/Delo


Prav varčevanje za starost je v Sloveniji absolutno preskromno (kar je tudi posledica izkušenj iz preteklosti, ko to ni bilo potrebno niti se ni splačalo). Sambt priporoča tako drugi kot tretji pokojninski steber, ker sta oba naložbena in tako dopolnjujeta prvi steber z višjimi pričakovanimi donosi ter manjšo ranljivostjo za demografska gibanja: »Ključno pa je, da je vključenih čim več posameznikov – tudi in predvsem tistih, ki bi sicer prejemali prenizke pokojnine. Po navadi to pomeni predvsem dobro in široko zastavljen drugi steber.«

Kdaj in koliko varčevati? Čim prej, po možnosti takoj, ko se človek zaposli. Takrat si lahko privošči bolj tvegane in v povprečju bolj donosne naložbe. Hkrati obrestno­obrestni račun oziroma ideja valeče se snežne kepe dobiva na daljši rok mnogo večjo moč. Na primer pri 7-odstotni obrestni meri se nam bo v 10 letih znesek povečal na dvakratno vrednost, v 40 letih pa kar na 15-kratno vrednost, ponazarja ekonomist. »Če bomo 30 let nalagali 60 evrov na mesec, kar je približno za dve kavi ali pol škatle cigaret na dan, lahko na podlagi gibanja donosov v preteklosti pričakujemo, da bomo mesečno namesto 800 evrov pokojnine prejemali skupaj nekaj čez 1000 evrov.«


 

Drugi steber ali PDPZ


Temeljna oblika varčevanja za starost, ki ga država spodbuja z davčnimi olajšavami, je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ). V kar 96 odstotkih so to kolektivne sheme, v katere se posamezniki vključijo prek delodajalca (lani se je s to referenco izkazalo 9887 delodajalcev), manjši del pa je individualnega PDPZ. V letu 2020 je bilo v obe obliki zavarovanja vključenih okrog 60 odstotkov zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (nekaj več kot 953.000 zavarovancev). Vendar na ministrstvu opozarjajo, da je imela skoraj tretjina zavarovancev sredstva v zadržanju ali mirovanju. Strinjajo se, da bo v prihodnje treba povečati vključenost prebivalstva v PDPZ in povečati obseg vplačil vanj.

image_alt
Manj dohodnine za višje pokojnine


Možnosti za spodbujanje takega načina varčevanja je veliko, na primer ločitev davčnih olajšav za kolektivno in individualno zavarovanje, uvedba sistema »matching contribution« z dodatnim pris­pevkom države za najranljivejše kategorije zavarovancev, aktivnejše ozaveščanje o pomenu PDPZ, sistem spodbud za vključitev v to obliko zavarovanja na način, da na koncu vsakega koledarskega leta država prispeva določen znesek dodatne premije namesto davčne olajšave … Na ministrstvu še preučujejo, katere bodo izbrali, za zdaj pa poudarjajo predvsem kolektivno PDPZ, ki ga država spodbuja z davčnimi olajšavami za delodajalce in zaposlene tako v obdobju varčevanja kot v obdobju izplačevanja dodatnih starostnih pokojnin.

Upoštevaje spoznanja vedenjskih financ (samostojno varčujemo manj, kot bi bilo racionalno), ekonomist in demograf Jože Sambt denimo predlaga, da država posameznike avtomatično vključi v drugi steber in jim da možnost, da iz njega izstopijo (angl. opt-out). Izkaže se, da v tem primeru varčuje bistveno več posameznikov, kot če bi se morali sami angažirati oziroma vključiti.

Če bi 30 let nalagali po 60 evrov na mesec, bi bila naša pokojnina bistveno višja. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Če bi 30 let nalagali po 60 evrov na mesec, bi bila naša pokojnina bistveno višja. FOTO: Voranc Vogel/Delo


Ozaveščanje o pomenu PDPZ in ustvarjanje za varčevanje prijaznega okolja je tudi naloga Slovenskega zavarovalnega združenja. Njegova direktorica Maja Krumberger navaja številne prednosti takega zavarovanja, predvsem davčno olajšavo, možnosti izbire naložbene politike glede na starost in ugodno davčno obravnavo pokojninskih rent. Izvajalci se strankam prilagajajo tudi z digitalizacijo storitev in izboljševanjem uporabniške izkušnje.

Glede na trenutno stanje sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja tudi Krumbergerjeva meni, »da bi bilo treba povečati povprečna vplačana sredstva, saj ne glede na t. i. sklade življenjskega cikla, ki prinašajo višje donos­nosti, kot smo jih lahko pričakovali nekoč, predvidevamo, da večina članov ne bo imela dovolj privarčevanih sredstev za učinkovito zapolnitev pokojninske vrzeli«.

image_alt
Sistem, ki je predmet populizmov in manipulacij


Referenca za delodajalce


Podobnega mnenja so v eni največjih ponudnic prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji, Prvi osebni zavarovalnici, ki je del skupine Prva. Zavarovalnica na prvo mesto postavlja kakovostno uporabniško izkušnjo, ob tem pa je lani uspešno izpeljala tudi digitalizacijo storitev in produktov. V Prvi je v PDPZ vključenih že več kot 87.000 članov pokojninskih skladov iz nekaj več kot 3000 podjetij. Višina mesečne premije v prvih petih mesecih letošnjega leta je znašala okoli 52 evrov in raste. »Menimo, da se je zavedanje o pomembnosti varčevanja za dodatno pokojnino, najsi bo to individualno ali kolektivno, v zadnjih letih bistveno izboljšalo. Če je bilo v preteklih letih glavni trend vključevanje novih strank v kolektivne pokojninske sheme, trenutno zaznavamo vedno več vključitev v individualno shemo. Večinoma gre za posameznike, ki se zavedajo, da vplačilo delodajalca ne bo zadostovalo za zapolnitev pokojninske vrzeli,« pravi Janez Kranjc, predsednik uprave Prve osebne zavarovalnice.

Davčno najbolj ugodno je, da se sredstva, privarčevana v PDPZ, ob starostni upokojitvi dvignejo v obliki rente. FOTO: Jure Eržen/Delo
Davčno najbolj ugodno je, da se sredstva, privarčevana v PDPZ, ob starostni upokojitvi dvignejo v obliki rente. FOTO: Jure Eržen/Delo


Opažajo tudi, da čedalje več slovenskih podjetij prepoznava PDPZ kot spodbudo dolgoročnemu občutku stabilnosti zaposlenega. To je lahko kakovosten del zaposlitvenega paketa, saj gre za najugodnejši način nagrajevanja in motiviranja zaposlenih. Premije, ki jih vplača delodajalec v korist zaposlenih, se priznajo kot davčna olajšava pri davku od dobička ali davku od dohodkov iz dejavnosti, če je delodajalec samostojni podjetnik.

Zavarovalnica podjetja informira o prednostih vključenosti v kolektivno shemo in o bonitetah. In kaj svetuje zavarovancem za črpanje privarčevanih sredstev? »Čeprav večina posameznikov še ved­no želi čim večji delež črpati čim prej po upokojitvi, svetujemo, da sredstva dvignejo v obliki rente, ko se starostno upokojijo. To je davčno najbolj ugodno, saj je polovica rente povsem neobdavčena. Pri mesečnih rentah do 160 evrov ni treba odvesti akontacije dohodnine. Doba črpanja je odvisna predvsem od višine privarčevanega zneska, višine strankine starostne pokojnine in drugih prihodkov, starosti stranke, ko se upokoji, in od njenih želja. Črpanje v enkrat­nem znesku odsvetujemo, saj gre za nenamensko porabo privarčevanih sredstev in zaradi tega bo država poračunala spodbudo, ki jo je za to obliko varčevanja namenila v dobi varčevanja. Izplačani znesek bo predmet obdavčitve, saj v celoti zvišuje osnovo za obračun dohodnine v letu izplačila,« je pojasnil Janez Kranjc.

Preberite še:

Komentarji: