Do prihranka zdravstvene blagajne tudi z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem
Za bolniška nadomestila je po zadnjih razpoložljivih podatkih za obdobje januar–julij 2022 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) namenil že 411,59 milijona evrov. Za primerjavo, v celotnem lanskem letu so ti odhodki zavoda znašali 499 milijonov evrov, leta 2020 pa 381 milijonov evrov.
In kako se giblje število primerov in delovnih dni odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodb letos? Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za zadnje razpoložljivo obdobje januar–julij 2022 (v primerjavi z istim obdobjem leta 2021) o zdravstvenem absentizmu v breme delodajalcev in ZZZS kažejo, da je bilo v letošnjih prvih sedmih mesecih zabeleženih 1.117.047 primerov (v prvih sedmih mesecih lani 658.388 primerov) in 10.044.539 izgubljenih delovnih dni, kar je dobrih 34 odstotkov več kot v istem obdobju lani, ko so zabeležili 7.473.863 izgubljenih delovnih dni.
Od omenjenih številk je bilo v prvih sedmih mesecih letos zabeleženih 6.476.386 izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS ter 3.568.153 dni v breme delodajalca. Za primerjavo: v celotnem letu 2021 so zaznali 1.358.817 primerov in 14.184.358 izgubljenih delovnih dni.
Najpogostejši vzroki za bolniško odsotnost
In kaj so bili vzroki za začasno zadržanost od dela? Pri absentizmu v breme ZZZS so bili v prvih sedmih mesecih letos v kar 357.418 primerih najpogostejši vzroki za zadržanost od dela izolacije in transplantacije, kar je naneslo dobrih 2,04 milijona delovnih dni odsotnosti (v istem obdobju lani 131.607 primerov in 677.052 dni), sledijo nega s 177.867 primeri (v istem obdobju lani 82.737 primerov), bolezni in poškodbe zunaj dela s 37.773 primeri (lani 34.300) in 2554 poškodb na delu (lani 2273). In največ delovnih dni odsotnosti so od januarja do konca julija, kar 3.559.831, zaznali prav zaradi bolezni in poškodb zunaj dela (v istem obdobju lani 3.227.895 dni).
Pri absentizmu v breme delodajalca so bili v prvih sedmih mesecih letos najpogostejši vzroki zadržanosti bolezni in poškodbe zunaj dela, saj so zaznali 529.404 primerov in 3.402.706 delovnih dni odsotnosti (v istem obdobju lani 397.592 primerov in 2.828.625 delovnih dni odsotnosti), z 11.219 primeri in 165.387 delovnimi dnevi odsotnosti sledijo poškodbe na delu (v istem obdobju lani 8526 primerov in 145.029 delovnih dni odsotnosti).
Čakalne dobe generator daljših bolniških dopustov
Vsi omenjeni podatki kažejo, da se število izgubljenih delovnih dni iz leta v leto precej zvišuje. Potencialni generator daljših bolniških dopustov pa so tudi dolge čakalne dobe.
Želja vlade je skrajševanje čakalnih vrst, še bolj pa, da denar začne slediti bolniku. Na začetku septembra je ministrstvo za zdravje zavodom v javni mreži zdravstva na posvetu predstavilo ukrepe za stabilizacijo zdravstvenega sistema, tako za skrajševanje čakalnih vrst in nagrajevanje zaposlenih v zdravstvu. Predstavljene so bile tudi kompetence, ki jih bodo zdravniki v ambulantah družinske medicine, v smislu njihove razbremenitve, po novem lahko prenesli na diplomirane medicinske sestre, v določenih primerih tudi administratorja in zdravstvenega tehnika.
S pregledom seznamov čakalnih vrst je direktorat za digitalizacijo v zdravstvu že skrajšal čakalne sezname za 23.000 bolnikov, saj nekateri ljudje s seznamov sploh niso obstajali, drugi so bili podvojeni, nekateri pa pokojni. Direktorji zdravstvenih ustanov so bili zato opozorjeni, da morajo sami skrbeti za to, da bodo čakalni seznami pravilni.
Ker pa si vsak pacient želi čimprejšnje zdravniške obravnave, si to lahko, kot kažejo trendi v tujini in v Sloveniji, zagotovi z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem. Za sklenitev takšnega zavarovanja se velikokrat odločajo tudi delodajalci, ki si želijo čim prejšnje vrnitve delavcev na delo. To potrjujejo tudi v Prvi osebni zavarovalnici, kjer omogočajo tako kolektivno kot individualno zdravstveno zavarovanje, ki zavarovancem omogoča hiter dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev v zasebnem sektorju, in sicer prek telefonskega naročanja 24/7, vse dni v letu.
Na vprašanje, katere zdravstvene storitve so njihovi zavarovanci v preteklem letu najpogosteje koristili, pravijo, da zavarovanci Prve največ koristijo storitve na področjih ortopedije, radiologije, dermatovenerologije, gastroenterologije in kardiologije, in sicer ultrazvok (vsa področja), prvi specialistični ambulantni ortopedski pregled, magnetno resonanco, prvi specialistični ambulantni dermatovenerološki pregled in kolonoskopijo.
Uvajanje novosti na podlagi trendov
In kot še dodajajo, v Prvi spremljajo trende in se poskušajo uporabniku približati na različne načine, to je digitalno, in mu hkrati s ponudbo hitrega dostopa do specialistov prek dodatnega zdravstvenega zavarovanja omogočiti še čim enostavnejšo digitalno izkušnjo. Ta se sicer začne z možno sklenitvijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja po spletu. Napovedujejo, da bodo predvidoma že letos jeseni zavarovancem na voljo možnost naročanja na zdravstvene storitve prek njihovega uporabniškega portala moja Prva. Prek omenjenega portala si sicer vsak lahko preveri, koliko in katere storitve je že koristil.
»V Prvi redno spremljamo trende, potrebe posameznika kot tudi aktualne pomanjkljivosti (javnega) zdravstvenega sistema ter pridobivamo mnenja tujih in domačih strokovnjakov te stroke. Na podlagi raziskav trga doma in v tujini v projektnih skupinah v sodelovanju s strokovnjaki iz zdravstva nenehno razvijamo nova kritja, kot tudi dopolnjujemo dosedanja zavarovalna kritja, s ciljem da našim zavarovancem ponudimo, kolikor je mogoče, kakovostne rešitve,« pojasnjujejo.
Dodajajo, da si prizadevajo pridobiti povratne informacije zavarovancev ob uveljavljanju pravic iz dodatnega zdravstvenega zavarovanja, in sicer celotnega procesa. Rezultat tega je zadovoljstvo uporabnikov – kar 99 odstotkov bi jih njihove storitve priporočilo prijateljem – in povečanje povpraševanja. »V prvih petih mesecih letos smo imeli 30-odstotno povečanje števila zavarovancev z dodatnim zdravstvenim zavarovanje glede na isto obdobje lani,« še poudarjajo v Prvi osebni zavarovalnici.
