S tehnologijo do boljše oskrbe pacientov
V kampanji medijske hiše Delo z naslovom Grajenje vzdržljivosti zdravstvenega sistema bomo do 22. septembra odpirali aktualne zdravstvene tematike.
Odpri galerijo
Digitalizacija je vse bolj vpeta v zdravstvo, zato je ponekod že dobro znana tudi obravnava življenjsko neogroženih pacientov po videozvezi. FOTO: Shutterstock
Medijska hiša Delo že tretje leto zapored eno od poslovnih kampanj namenja tematiki zdravja, ki je po vsem svetu še bolj v ospredju prav zaradi pandemije novega koronavirusa. V okviru projekta Zdravje 2021 bomo vsako sredo v časopisu Delo in na spletnih straneh opozarjali na aktualne smernice s področja zdravja.
Letošnjo poslovno kampanjo Grajenje vzdržljivosti zdravstvenega sistema bomo 22. septembra sklenili s poslovno konferenco, katere programski partner je Inštitut za strateške rešitve. Zdravstveni sistem se je moral spoprijeti s covidom-19, ki ni samo največji izziv, ampak je tudi katalizator, ki je pospešil uvajanje že dlje časa napovedovane spremembe v zdravstvu. Zato bomo v okviru kampanje med drugim načenjali vprašanja, kako so se spreminjali trendi v zdravstvu in zdravstvenih sistemih med pandemijo in po njej.
Eno od področij hitrih sprememb je digitalizacija; nekateri evropski zdravstveni sistemi so ne samo uvedli videopreglede, ampak naj bi ta način obravnave življenjsko neogroženih pacientov ohranili tudi v prihodnje za nenujne primere, saj občutno skrajša čakalne dobe. Tehnologija namreč omogoča spremljanje življenjskih funkcij pacienta doma in sprotni prenos rezultatov meritev zdravstvenemu osebju, ki lahko na podlagi tega prilagaja terapevtske ukrepe.
Kakšne pa so možnosti za hitrejši dostop do zdravnika? Med drugim prek dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Predstavili bomo prednosti in izzive telemedicine ter inovativni razvoj digitalnih rešitev, ki zdravstvenim organizacijam omogočajo boljši nadzor nad podatki in delovnimi procesi, s čimer se izboljša oskrba pacientov. Vse bolj pa v ospredje prihajajo novi modeli financiranja zdravljenja in dodatnih oblik zavarovanja. Prilagajajo se tudi vodilni proizvajalci zdravil s celično in gensko terapijo ter personaliziranimi zdravili, s katerimi se odpirajo nove možnosti za bolnike.
Dejstvo pa je, da mora vsak posameznik sam poskrbeti za aktiven in uravnotežen življenjski slog ter zdravo prehrano. Generalna skupščina ZN je na predlog Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) sprejela resolucijo, ki je leto 2021 razglasila za mednarodno leto sadja in zelenjave. Med cilji so ozaveščanje o pomenu uživanja sadja in zelenjave kot delu življenjskega sloga, zmanjšanje izgub teh živil v prehranskih sistemih ter obenem spodbujanje raznolike, uravnotežene in zdrave prehrane.
Po priporočilih FAO in Svetovne zdravstvene organizacije sta sadje in zelenjava temeljni del zdrave prehrane – odrasel človek naj bi vsak dan pojedel vsaj 400 gramov sadja in zelenjave za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen in debelost, pa tudi za preprečevanje pomanjkanja mikrohranil. V Sloveniji je leta 2019 vsak prebivalec v povprečju porabil 117 kilogramov zelenjave in 75 kilogramov svežega sadja ter 67 kilogramov krompirja.
Pandemija je pokazala slabosti zdravstvenih sistemov evropskih držav, na kar je v poročilu, objavljenem konec lanskega leta, opozorila tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Obenem je poudarila pomen bolj učinkovitih politik testiranja, spremljanja in izolacije okužb. Kot so še ugotovili v OECD, je bilo pomanjkanje zdravstvenega osebja veliko resnejši problem kot razpoložljive postelje v bolnišnicah. To je posledica dejstva, da je bilo mogoče začasne bolnišnice hitro urediti, za usposobitev novega zdravstvenega osebja pa je potreben čas. OECD je v poročilu tudi ocenil, da morajo vlade najti boljše strategije za rahljanje omejitev zaradi covida-19, da bi se izognili dodatnim karantenam, še posebej glede testiranj na okužbo z novim koronavirusom in sledenja verigam okuženih.
Za izboljšanje dostopa Evropejcev do varnih in cenovno sprejemljivih zdravil je evropska komisija konec lanskega novembra sprejela novo farmacevtsko strategijo. Ta naj bi med drugim utrdila konkurenčnost evropske farmacevtske industrije, saj je prav pandemija pokazala, kako ranljiva in odvisna je Evropa na področju zdravil, še zlasti od Kitajske in Indije. Obenem naj bi z njo poskušali rešiti sistemske težave, ki so se jih članice EU zavedale že pred izbruhom pandemije. Strategija predvideva tudi revizijo osnovne zakonodaje o zdravilih, ki naj bi jo komisija predlagala leta 2022, ter revizijo uredb o zdravilih za otroke in redke bolezni. Prav tako naj bi okrepili sodelovanje med nacionalnimi organi na področju politike določanja cen, plačil in javnega naročanja, da bi izboljšali cenovno dostopnost in stroškovno učinkovitost zdravil ter vzdržnost zdravstvenih sistemov. Evropska komisija je pozvala tudi k postavitvi trdne digitalne infrastrukture, vključno s predlogom za evropski zdravstveni podatkovni prostor.
V zdravstvu je covid-19 povsem spremenil odnos do tehnologije, saj se je pokazalo, kako ta lahko izboljša življenje ljudi. Naložbe bodo omogočile razvoj digitalne diagnostike ter novih zdravljenj in cepiv za boj proti ponovnemu pojavu prej nadzorovanih bolezni in za nujno reševanje novih epidemij, kot je koronavirus. Tako je evropska komisija konec lanskega leta izbrala 75 raziskovalnih projektov na področju zdravja, za katere bo namenila 508 milijonov evrov. Projekti, ki so bili priglašeni v okviru Obzorja 2020, programa EU za raziskave in inovacije, vključujejo 1158 udeležencev iz 58 držav. Posebni ukrepi bodo usmerjeni tudi v rakava obolenja, bolezni, povezane z možgani, nalezljive bolezni, zapletene kronične bolezni in druga pomembna področja raziskav na področju zdravja.
Prav tako je evropska komisija konec marca v okviru Inkubatorja Hera, novega evropskega načrta za odziv na biološke grožnje zaradi različic novega koronavirusa, uvedla mehanizem za hitrejše odobritve prilagojenih cepiv proti covidu-19. Inkubator Hera omogoča sodelovanje raziskovalcev, biotehničnih podjetij, proizvajalcev in javnih organov v EU in po svetu, da bi odkrili nove različice virusa, zagotovili spodbude za razvoj novih in prilagojenih cepiv, pospešili postopek odobritve teh cepiv ter povečali proizvodno zmogljivost.
Poleg tega bo evropska komisija namenila 123 milijonov evrov iz novega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa za nujne raziskave novih različic novega koronavirusa, rok za oddajo projektov se je iztekel v začetku maja.
Letošnjo poslovno kampanjo Grajenje vzdržljivosti zdravstvenega sistema bomo 22. septembra sklenili s poslovno konferenco, katere programski partner je Inštitut za strateške rešitve. Zdravstveni sistem se je moral spoprijeti s covidom-19, ki ni samo največji izziv, ampak je tudi katalizator, ki je pospešil uvajanje že dlje časa napovedovane spremembe v zdravstvu. Zato bomo v okviru kampanje med drugim načenjali vprašanja, kako so se spreminjali trendi v zdravstvu in zdravstvenih sistemih med pandemijo in po njej.
Eno od področij hitrih sprememb je digitalizacija; nekateri evropski zdravstveni sistemi so ne samo uvedli videopreglede, ampak naj bi ta način obravnave življenjsko neogroženih pacientov ohranili tudi v prihodnje za nenujne primere, saj občutno skrajša čakalne dobe. Tehnologija namreč omogoča spremljanje življenjskih funkcij pacienta doma in sprotni prenos rezultatov meritev zdravstvenemu osebju, ki lahko na podlagi tega prilagaja terapevtske ukrepe.
Kakšne pa so možnosti za hitrejši dostop do zdravnika? Med drugim prek dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Predstavili bomo prednosti in izzive telemedicine ter inovativni razvoj digitalnih rešitev, ki zdravstvenim organizacijam omogočajo boljši nadzor nad podatki in delovnimi procesi, s čimer se izboljša oskrba pacientov. Vse bolj pa v ospredje prihajajo novi modeli financiranja zdravljenja in dodatnih oblik zavarovanja. Prilagajajo se tudi vodilni proizvajalci zdravil s celično in gensko terapijo ter personaliziranimi zdravili, s katerimi se odpirajo nove možnosti za bolnike.
Pomen aktivnega življenjskega sloga
Dejstvo pa je, da mora vsak posameznik sam poskrbeti za aktiven in uravnotežen življenjski slog ter zdravo prehrano. Generalna skupščina ZN je na predlog Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) sprejela resolucijo, ki je leto 2021 razglasila za mednarodno leto sadja in zelenjave. Med cilji so ozaveščanje o pomenu uživanja sadja in zelenjave kot delu življenjskega sloga, zmanjšanje izgub teh živil v prehranskih sistemih ter obenem spodbujanje raznolike, uravnotežene in zdrave prehrane.
Po priporočilih FAO in Svetovne zdravstvene organizacije sta sadje in zelenjava temeljni del zdrave prehrane – odrasel človek naj bi vsak dan pojedel vsaj 400 gramov sadja in zelenjave za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen in debelost, pa tudi za preprečevanje pomanjkanja mikrohranil. V Sloveniji je leta 2019 vsak prebivalec v povprečju porabil 117 kilogramov zelenjave in 75 kilogramov svežega sadja ter 67 kilogramov krompirja.
Za boljše zdravstvene sisteme
Pandemija je pokazala slabosti zdravstvenih sistemov evropskih držav, na kar je v poročilu, objavljenem konec lanskega leta, opozorila tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Obenem je poudarila pomen bolj učinkovitih politik testiranja, spremljanja in izolacije okužb. Kot so še ugotovili v OECD, je bilo pomanjkanje zdravstvenega osebja veliko resnejši problem kot razpoložljive postelje v bolnišnicah. To je posledica dejstva, da je bilo mogoče začasne bolnišnice hitro urediti, za usposobitev novega zdravstvenega osebja pa je potreben čas. OECD je v poročilu tudi ocenil, da morajo vlade najti boljše strategije za rahljanje omejitev zaradi covida-19, da bi se izognili dodatnim karantenam, še posebej glede testiranj na okužbo z novim koronavirusom in sledenja verigam okuženih.
Vsak mora sam poskrbeti za aktiven in uravnotežen življenjski slog ter zdravo prehrano. Foto Leon Vidic
Nova farmacevtska strategija
Za izboljšanje dostopa Evropejcev do varnih in cenovno sprejemljivih zdravil je evropska komisija konec lanskega novembra sprejela novo farmacevtsko strategijo. Ta naj bi med drugim utrdila konkurenčnost evropske farmacevtske industrije, saj je prav pandemija pokazala, kako ranljiva in odvisna je Evropa na področju zdravil, še zlasti od Kitajske in Indije. Obenem naj bi z njo poskušali rešiti sistemske težave, ki so se jih članice EU zavedale že pred izbruhom pandemije. Strategija predvideva tudi revizijo osnovne zakonodaje o zdravilih, ki naj bi jo komisija predlagala leta 2022, ter revizijo uredb o zdravilih za otroke in redke bolezni. Prav tako naj bi okrepili sodelovanje med nacionalnimi organi na področju politike določanja cen, plačil in javnega naročanja, da bi izboljšali cenovno dostopnost in stroškovno učinkovitost zdravil ter vzdržnost zdravstvenih sistemov. Evropska komisija je pozvala tudi k postavitvi trdne digitalne infrastrukture, vključno s predlogom za evropski zdravstveni podatkovni prostor.
Tehnologija lahko izboljša življenje
V zdravstvu je covid-19 povsem spremenil odnos do tehnologije, saj se je pokazalo, kako ta lahko izboljša življenje ljudi. Naložbe bodo omogočile razvoj digitalne diagnostike ter novih zdravljenj in cepiv za boj proti ponovnemu pojavu prej nadzorovanih bolezni in za nujno reševanje novih epidemij, kot je koronavirus. Tako je evropska komisija konec lanskega leta izbrala 75 raziskovalnih projektov na področju zdravja, za katere bo namenila 508 milijonov evrov. Projekti, ki so bili priglašeni v okviru Obzorja 2020, programa EU za raziskave in inovacije, vključujejo 1158 udeležencev iz 58 držav. Posebni ukrepi bodo usmerjeni tudi v rakava obolenja, bolezni, povezane z možgani, nalezljive bolezni, zapletene kronične bolezni in druga pomembna področja raziskav na področju zdravja.
Prav tako je evropska komisija konec marca v okviru Inkubatorja Hera, novega evropskega načrta za odziv na biološke grožnje zaradi različic novega koronavirusa, uvedla mehanizem za hitrejše odobritve prilagojenih cepiv proti covidu-19. Inkubator Hera omogoča sodelovanje raziskovalcev, biotehničnih podjetij, proizvajalcev in javnih organov v EU in po svetu, da bi odkrili nove različice virusa, zagotovili spodbude za razvoj novih in prilagojenih cepiv, pospešili postopek odobritve teh cepiv ter povečali proizvodno zmogljivost.
Poleg tega bo evropska komisija namenila 123 milijonov evrov iz novega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa za nujne raziskave novih različic novega koronavirusa, rok za oddajo projektov se je iztekel v začetku maja.
