Ukrepi za hitrejše vračanje delavcev na delo

Treba je ohranjati delovne zmožnosti zavarovanih oseb, saj dolge čakalne dobe pomenijo dolge bolniške odsotnosti.
Fotografija: Način, kako lahko prej pridemo do zdravniške obravnave in se umaknemo iz čakalnih vrst v javnem zdravstvenem sistemu, je tudi dodatno zdravstveno zavarovanje. FOTO: Črt Piksi/Delo
Odpri galerijo
Način, kako lahko prej pridemo do zdravniške obravnave in se umaknemo iz čakalnih vrst v javnem zdravstvenem sistemu, je tudi dodatno zdravstveno zavarovanje. FOTO: Črt Piksi/Delo

Izdatki za nadomestila za začasno zadržanost od dela, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, se iz leta v leto povečujejo. Izdatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za te namene so v letu 2020 znašali 381 milijonov evrov, v letu 2021 499 milijonov evrov, v letošnjih prvih štirih mesecih pa že 236 milijonov evrov.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so v letu 2020 zabeležili 1.042.407 primerov odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe pri delu (v breme delodajalca in ZZZS skupaj) in 12.312.544 izgubljenih delovni dni. V lanskem letu je bilo 1.358.817 primerov in 14.184.358 izgubljenih delovnih dni, v letošnjih prvih treh mesecih pa 619.863 primerov in 5.236.794 izgubljenih delovnih dni.

image_alt
Za 72 odstotkov več čakajočih na zdravnika kot pred epidemijo

Izziv za zaustavitev negativnih trendov

Na vprašanje, kako bi se morali sistemsko lotiti tega problema, pa na ZZZS odgovarjajo, da morata biti cilj in rdeča nit prihodnjih sistemskih ukrepov in sprememb ohranjanje delovne zmožnosti zavarovanih oseb. »ZZZS je že večkrat predstavil nabor potrebnih kratkoročnih in dolgoročnih sistemskih sprememb zakonodaje, ki jih bo nujno sprejeti, če želimo vsaj zaustaviti negativen trend povečevanja izdatkov za nadomestila.«

Ob tem kot glavne izzive na ZZZS navajajo sprejetje ukrepov za hitro vračanje delavcev na delo, predvsem učinkovito poklicno rehabilitacijo, prilagajanje delovnih mest, zgodnejše in bolj aktivno vključevanje delodajalcev in stroke medicine dela; ter preureditev pravice do nadomestila plače na evropsko primerljiv način (zlasti omejitev trajanja in višine bolniškega staleža). Izzivi so še povečanje odgovornosti zavarovanih oseb za lastno zdravje in delodajalcev za varno in zdravo delovno okolje (vključno z razmislekom, ali je nova prerazporeditev bremen med delodajalce in ZZZS še primerna, stimulativna), prenova invalidske zakonodaje (hitrejši postopki, ustreznejša in primerljiva nadomestila za invalidnost, primarna pravica naj bo poklicna rehabilitacija ...) ter zasuk obravnavanja nezmožnosti za delo v smeri iskanja in prepoznavanja preostale delovne zmožnosti (potencial delazmožnosti). Vsekakor pa si je treba prizadevati za hitrejšo zdravstveno rehabilitacijo, saj so čakalne dobe potencialni generator daljših bolniških staležev.

Kot še pojasnjujejo na ZZZS, je do podobnih ugotovitev prišel tudi OECD, ko je proučeval učinkovitost slovenskega sistema odsotnosti z dela. »Poudariti pa je treba, da vse zgoraj navedene sistemske rešitve terjajo paket sprememb zakonov – zlasti zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter tudi zakona o delovnih razmerjih in zakona o varnosti in zdravju pri delu ter ustrezen dialog med socialnimi partnerji, ki jih problematika zadeva.«

Ker dolge čakalne dobe pomenijo tudi dolge bolniške odsotnosti, se za sklenitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja velikokrat odločajo tudi delodajalci za svoje zaposlene in njihove družinske člane. Pri tem ne gre le za prihranek delodajalca, temveč tudi za prihranek javne zdravstvene blagajne. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ker dolge čakalne dobe pomenijo tudi dolge bolniške odsotnosti, se za sklenitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja velikokrat odločajo tudi delodajalci za svoje zaposlene in njihove družinske člane. Pri tem ne gre le za prihranek delodajalca, temveč tudi za prihranek javne zdravstvene blagajne. FOTO: Jure Eržen/Delo

Dolge čakalne dobe – dolge bolniške odsotnosti

Način, kako lahko pridemo prej do zdravniške obravnave in se umaknemo iz čakalnih vrst v javnem zdravstvenem sistemu, je tudi dodatno zdravstveno zavarovanje; na njegovo rast kažejo tako trendi iz tujine kot pri nas. Na vprašanje, ali se tudi v Sloveniji ljudje vse bolj zavedajo tega in se več odločajo za dodatna zdravstvena zavarovanja, pa Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja, odgovarja, da bi glede na povečano povpraševanje po teh zavarovalnih produktih lahko rekli, da se ljudje vse bolj odločajo za to.

»Posebej bi izpostavila delodajalce, saj dolge čakalne dobe pomenijo tudi dolge bolniške odsotnosti, kar nikakor ni v interesu delodajalca. Zato se za sklenitev pogodb velikokrat odločajo tudi delodajalci za svoje zaposlene in njihove družinske člane. Pri tem ne gre le za prihranek delodajalca, temveč tudi za prihranek javne zdravstvene blagajne, ki po 20 dneh prevzame finančno breme bolniške odsotnosti. Razmerje med fizičnimi in pravnimi osebami, ki sklenejo dodatno zdravstveno zavarovanje, je sicer približno 60 odstotkov proti 40 odstotkov v korist fizičnih oseb,« še pojasnjuje Maja Krumberger.

Kakšna je vloga zavarovalnic

Zavarovalnice s svojim delovanjem ključno dopolnjujejo socialno varnost ljudi, transparentnost in urejenost zdravstvenega sistema, še pravi sogovornica in pri tem poudari, da ponudba dodatnih zdravstvenih zavarovanj zmanjšuje tako imenovano plačevanje iz žepa za zavarovalne storitve. »Vemo pa, da je ravno plačevanje iz žepa najmanj pravično.«

Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Zavarovalnice so v zadnjih letih z razvojem teh vrst zavarovanj izdelale dobro delujočo platformo, ki jo sestavljajo asistenčni centri, mreža izvajalcev zdravstvenih storitev, poznavanje in izkušnje na različnih zdravstvenih področjih. »Zavarovancem z izvajanjem svojih storitev zagotavljajo večjo transparentnost, spremljajo zadovoljstvo pacientov – uporabnikov storitev, zavarovalnice se pogajajo z izvajalci zdravstvenih storitev o nabavah in končni ceni storitve ter predvsem izvajajo nadzor nad izvajalci. Pravzaprav zavarovalnice že danes izvajajo veliko tistih nalog, ki jih kot cilje javnega zdravstvenega sistema opredeljuje nova koalicijska pogodba,« še pojasnjuje Maja Krumberger in dodaja, da so svoje izkušnje zavarovalnice seveda pripravljene deliti.

Zavarovalnice pripomorejo k skrajševanju čakalnih dob, vendar to ni edina posledica. »To je zgolj posledica, ki jo kreirajo razmere v javnem zdravstvenem sistemu. Zavarovalnice si ne želijo razvoja v smeri, da bi prevzemale vlogo javnega zdravstvenega sistema, nimajo teh ambicij, niti nimajo pogojev za to,« še pojasnjuje direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja in dodaja, da se zavzemajo za trdno in zanesljivo javno zdravstvo, tako da bi zavarovalnice lahko opravljale svoje osnovno poslanstvo, ki je opravljanje dejavnosti kot dopolnitev javni zdravstveni mreži.

Preberite še:

Komentarji: