Za prebojni napredek so ključni kakovostni in odprti podatki

Že dolgo je jasno, da je tudi zdravstvo segment, ki nujno potrebuje digitalizacijo. Pri tem je po eni strani slišati kritike, da v Sloveniji digitalizacija v zdravstvu napreduje počasneje kot na drugih področjih, po drugi pa tuji eksperti Slovenijo dajejo za zgled zaradi nekaterih prebojnih rešitev v digitalnem zdravstvu. S Tomažem Gornikom, ustanoviteljem in direktorjem podjetja Better, smo se pogovarjali o tem, kako kot strokovnjak, ki pomaga digitalizirati številne velike bolnišnice in zdravstvene sisteme po svetu, gleda na ta razvoj.

Kakšni so pravzaprav razvojni trendi v zdravstvu?

Digitalizacija v zdravstvu je zaradi pandemije v zadnjih letih doživela velik pospešek in je postala eno hitreje rastočih področij. Deset let razvoja na tem področju se je skrčilo v eno leto. Zdaj na tem gradimo. Opažamo, da se zdravstvo seli iz bolnišnic v skupnosti in na domove, kar zahteva močno digitalno podporo. Pacienti si želijo biti vse bolj vključeni v proces zdravljenja, zato jim moramo omogočiti dostop do njihovih zdravstvenih podatkov; vse večji poudarek je na kakovostnih podatkih, na kar se v podjetju Better osredotočamo že vse od začetka. Evropa je skozi načrt okrevanja in odpornosti po pandemiji digitalizaciji zdravstva namenila veliko sredstev, da se zaostanki na tem področju odpravijo in se zdravstvo približa napredku, ki so ga pri digitalizaciji dosegla druga področja družbe.

Kako hitri smo po vaši oceni v Sloveniji pri digitalizaciji tega sektorja?

Digitalizacija zdravstva poteka dobro, Slovenija je v marsičem lahko za zgled, a je preveč segmentirana in nima enotne in dolgoročne strategije. Slovenija že ima odlično postavljeno infrastrukturo in centralni register podatkov, a ta še ni v popolnosti zaživela, veliko je še možnosti za napredek. Eden od izzivov je pomanjkanje ustrezno izobraženega kadra, saj so IT ekipe v bolnišnicah in zdravstvenih domovih premajhne, da bi se lahko ustrezno ukvarjale z digitalizacijo procesov.

Poleg tega je treba širiti tudi zavedanje, da so za preboje na področju zdravstva potrebni kakovostni podatki. Treba jih je odpreti in narediti dostopne vsem deležnikom v zdravstvenem sistemu, ne pa jih zaklepati v posamezne aplikacije in k posameznim ponudnikom.

Zagotovo ima vlaganje v digitalizacijo zdravstva multiplikativni učinek. Prinaša več delovnih mest in zaslužek v IT industriji, obenem pa je to vložek tudi v zdravje ljudi in znižanje stroškov zdravstvene in socialne blagajne.

Svetovalka angleškega ministra za zdravstvo prof. Rachel Dunscombe je v pogovoru za Delo poudarila pomembno vlogo podjetij, ki v Sloveniji inovirajo na področju zdravstva in pri tem omenila prav podjetje Better. Po njenem so največji izziv pri digitalizaciji ljudje – kadri v zdravstvu, ki se morajo priučiti uporabe novih tehnologij, pa tudi pacienti, ki so vir zdravstvenih podatkov.

Digitalne rešitve v zdravstvu omogočajo zdravnikom in zdravstvenemu osebju, da več svojega časa posvetijo pacientom in jim omogočijo boljše zdravljenje. Zdravstveno osebje je pogosto preobremenjeno, zato jim je treba pokazati, da digitalizacija lajša njihovo delo, jih vključiti v proces uvajanja novosti in tako pridobiti njihovo zaupanje, in pa seveda primerno izobraziti nove kadre.

V središču vsega skupaj pa so dobri podatki, zato mi vedno poudarjamo, da moramo zbirati kakovostne podatke in jih znati tudi pravilno uporabljati, saj bo le tako oskrba pacientov boljša.

Kakšne so vaše izkušnje z uvajanjem digitalnih rešitev v zdravstvu pri projektih v tujini? Za seboj imate namreč številne uspešne projekte, predvsem v Veliki Britaniji.

Kot lahko vidimo na primerih iz tujine, je za prihodnost digitalizacije zdravstva najboljša rešitev enotna digitalna zdravstvena platforma, kjer so v središču odprti podatki in kjer se sistemi ne integrirajo na nivoju aplikacij, ampak na nivoju podatkov. Tako se gradi vseživljenjski karton pacienta in za uporabo odprtih podatkovnih standardov se odloča vse več zdravstvenih organizacij.

V Veliki Britaniji smo ravno pred kratkim zagotovili digitalno zdravstveno platformo za sistem vseh petih okrožij v okviru nacionalnega zdravstvenega sistema NHS v Londonu (OneLondon), ki vsem zdravstvenim ustanovam omogoča učinkovito izmenjavo in vodenje podatkov zdravstvene oskrbe in nege. Gre za 40 največjih bolnišnic, 1400 osebnih zdravnikov, vse reševalne službe ter tudi domove za ostarele, ki skupaj nudijo zdravstvene storitve desetim milijonom prebivalcev mesta.

Do ključnih podatkov vsakega pacienta lahko hitro dostopajo vsi izvajalci zdravstvenih storitev, ki jim v določenem trenutku nudijo zdravstveno oskrbo. S tem so odpravljene težave podvajanja (vnosa) podatkov, izboljšala se je dostopnost do podatkov, mogoče je izdelati skupne načrte oskrbe za različne oddelke zdravstvenega varstva. S tem se je vzpostavila tudi tehnološka osnova za poenotenje širših zdravstvenih podatkov in digitalnih zdravstvenih datotek, ki bodo omogočile uvajanje novih storitev na področju digitalizacije zdravstva tako v Londonu kot tudi širše v Združenem kraljestvu.

Tudi za največjo bolnišnico za zdravljenje raka v Evropi, The Christie, smo zagotovili digitalno zdravstveno platformo, ki temelji na standardu openEHR, in je rešila dva problema: vzpostavili so enotni karton za paciente, kjer se shranjujejo podatki (zdravljenje, raziskave, klinične študije, obravnava pacientov na daljavo, ...), dobili pa so tudi temelje, da prenovijo svoje digitalne rešitve na način, da bodo lahko sodelovali z različnimi ponudniki in gradili ekosistem digitalnih rešitev nad enotnim kartonom pacienta.

Tudi z našo rešitvijo za elektronsko predpisovanje zdravil Better Meds smo prisotni v že desetih bolnišnicah v Veliki Britaniji, med njimi tudi v najstarejši psihiatrični bolnišnici na svetu, South London and Maudsley NHS Foundation Trust, v Univerzitetnem kliničnem centru v Plymouthu ter v bolnišnici v Oxfordu. Rešitev lajša delo medicinskemu osebju, da se lahko bolj posveti pacientom, in zmanjšuje napake pri predpisovanju zdravil.

Ves čas poudarjate pomen odprtih podatkov. Zakaj in za koga so ključni?

Odprti podatki so zapisani v standardu openEHR, ki omogoča zbiranje strukturiranih in nestrukturiranih podatkov o pacientih, ki se jih lahko uporabi v številne namene, dostop do njih pa je omogočen vsem aplikacijam in vsem posameznikom v trenutku, ki jih potrebujejo, če so seveda do tega upravičeni. Podatki so tako shranjeni neodvisno od aplikacij in so dostopni in razumljivi vsem deležnikom v zdravstvu in shranjeni za celotno življenje pacienta. Na tak način se podatki ne izgubljajo tudi, ko se rešitve zamenjajo, pristop odprtih podatkov pa omogoča tudi hitrejšo digitalizacijo in zmanjša odvisnost od enega samega IT ponudnika.

Odprti podatki zdravstveni stroki omogočajo, da se aktivno vključi v ustvarjanje ne zgolj kliničnih konceptov (kot so teža, višina, zdravila, laboratorijski izvidi, cepljenja), temveč tudi raznih smernic, pri čemer lahko sodeluje s kolegi po vsem svetu. Podatki so na voljo vsem, ki jih potrebujejo – bodisi v procesu zdravljenja, diagnostike ali kasneje analize, raziskav in upravljanja zdravja populacije.

Ministrstvo za zdravje je z novo vlado dobilo tudi direktorat za digitalizacijo, saj bo po napovedih resornega ministra prav digitalizacija ob informatizaciji ena ključnih prioritet ministrstva in slovenskega zdravstva. Kaj bi po vaši oceni morale biti prve in kaj glavne naloge direktorata?

Zagotovo bi pričakovali enotno strategijo za digitalizacijo slovenskega zdravstvenega sistema, ki bo imela jasne prioritete in usmeritve ter načrt, ki bo upošteval smernice iz tujine in trende, ki jih zaznavamo. Kot sem že povedal, imamo v Sloveniji dobro vzpostavljen hrbtenični sistem E-zdravje, ki ima napredno zasnovo, a je težava ta, da še ni dovolj napolnjen s podatki. Zato bi si želeli, da bi sistem napolnili s klinično vsebino in ga začeli uporabljati in izkoriščati njegove prednosti na vseh nivojih zdravstva. Nastavki so, evropsko financiranje je tudi potrjeno, seveda pa bo ključna izvedba, kjer bo treba združiti vse posameznike in podjetja, ki se pri nas s tem področjem ukvarjajo.

Seveda pa se bo treba posvetiti tudi odpravi čakalnih vrst, kjer bo treba izboljšati kvaliteto podatkov in odpraviti pomanjkljivosti.