Zdravstvo je med najmanj digitaliziranimi industrijami

S poslovno konferenco je medijska hiša Delo sklenila večmesečno poslovno kampanjo Zdravje 2021.
Fotografija: Kakšna bo telemedicina v prihodnosti, so razpravljali Boštjan Antolič (prvi z leve), Peter Bratušek, Karmen Marguč, Darja Perko in Grogor Cuzak. FOTO: Blaž Samec/Delo
 
Odpri galerijo
Kakšna bo telemedicina v prihodnosti, so razpravljali Boštjan Antolič (prvi z leve), Peter Bratušek, Karmen Marguč, Darja Perko in Grogor Cuzak. FOTO: Blaž Samec/Delo  

Medijska hiša Delo je današnjo poslovno konferenco sklenila s panelom o digitalizaciji in novih postopkih v zdravstvu. Telemedicina je v zadnjih letih v velikem porastu, k temu je precej prispeval tudi koronačas, ki je zaradi izrednih razmer in potrebe po drugačni organizaciji zdravstvenih procesov in storitev deležnike v zdravstvu primoral v spremenjen način dela in izkoriščanje priložnosti, ki jih na tem področju ponuja tehnologija. Po ocenah je zdravstvo v zadnjem letu izvedlo večletni preskok na področju digitalizacije in praktične uporabe tehnoloških možnosti.

Kakšna bo telemedicina v prihodnosti so na tretjem panelu razpravljali Darja Perko, direktorica prodaje in marketinga v podjetju Caretronic, Jordi Piera Jiménez, direktor Strategije digitalnega zdravja za Katalonijo (Catalan Health Service), doc. dr. Karmen Marguč, ustanoviteljica in direktorica podjetja Juliet Rose, Boštjan Antolič, direktor podjetja NYD.care, ter Peter Bratušek, predsednik Zbornice MedTech Slovenija (GZS).

image_alt
Pandemija, priložnost za spremembe

 

Kompetence glavna ovira digitalizaciji zdravstva

 
Jordi Piera Jiménez, direktor Strategije digitalnega zdravja pri katalonskem ministrstvu za zdravje, je poudaril, da je zdravstvo med najmanj digitaliziranimi industrijami, je pa pandemija tudi tu odigrala vlogo in digitalizacijo pospešila. Med epidemijo se je zelo dobro pokazalo, kako so bolj digitalizirane industrije to lahko izkoristile in digitalizacija je popolnoma spremenila procese, tudi poslovne modele, ki so postali učinkovitejši. »Panoge, ki v to ne bodo šle, bodo propadle, brez težav vlečemo vzporednice z Darwinovo teorijo evolucije,« je ocenil Jiménez.

Jordi Piera Jiménez, direktor Strategije digitalnega zdravja za Katalonijo, pravi, da je pandemija pospešila digitalizacijo zdravstva, ki je sicer med najmanj digitaliziranimi industrijami. FOTO: Blaž Samec/Delo
Jordi Piera Jiménez, direktor Strategije digitalnega zdravja za Katalonijo, pravi, da je pandemija pospešila digitalizacijo zdravstva, ki je sicer med najmanj digitaliziranimi industrijami. FOTO: Blaž Samec/Delo

 
Pri tem je poudaril, da zaradi specifičnosti nekaterih industrij popolna digitalizacija ne bo mogoča. To je na primer v zdravstvu, izobraževanju, transportu in logistiki, kjer bo vsaj deloma osebna prisotnost vedno potrebna, digitalizacija vstopa na drugačen način. V prometu se jasno kaže pomen pametnih omrežij, zaradi katerih je panoga čedalje učinkovitejša, vidimo razcvet avtonomnih vozil in podobno.
 
»Tudi v zdravstvu se pojavljajo različna orodja, prediktivni modeli, aplikacije, tehnologije, s katerimi si osebje lahko pomaga,« je dejal Jiménez, glavni oviri, ki preprečujeta širšo uporabo, pa sta organizacijski in kulturni vidik, nikakor ne tehnološki. To potrjujejo številne raziskave, v katerih se kaže slaba seznanjenost zdravnikov s prednostmi, ki jih prinašajo digitalne rešitve, pojavlja se vprašanje zaupanja in podobno.
 

Nujne spremembe v izobraževanju

 
Razmere se na tem področju nekoliko izboljšujejo, pomanjkanje veščin in kompetenc na tem področju pa je po oceni katalonskega strokovnjaka osrednji izziv, ki se ga v nekaterih državah tudi že zavedajo in iščejo rešitve. V Veliki Britaniji imajo digitalno akademijo, v okviru katere se zdravstveno osebje lahko izobražuje, podobne strategije se pojavljajo v Nemčiji, tudi v Kataloniji. To je kulturni element. »Težava je tudi, da se je zelo malo spremenilo v izobraževanju zdravstvenega kadra. Če niso seznanjeni z rešitvami digitalizacije in z njihovimi prednostmi, jih je težje uveljaviti,« je opozoril.  V napredku, ki ga je na področju digitalizacije prinesel covid, vidi veliko priložnost, pandemija je digitalizacijo prinesla v zdravstveno agendo, »to je priložnost, ki je ne smemo zavreči, razmisliti moramo, kako digitalizaciji dati pospešek«.
 

Rešitev za zdravstveno-negovalni sistem


Darja Perko iz podjetja Caretronic pomaga digitalizirati zdravstveno-negovalni sistem . FOTO: Blaž Samec/Delo
Darja Perko iz podjetja Caretronic pomaga digitalizirati zdravstveno-negovalni sistem . FOTO: Blaž Samec/Delo
Darja Perko, direktorica prodaje in marketinga v podjetju Caretronic, je pojasnila, da se je vse začelo leta 1962 z ustanovitvijo družinskega podjetja, ki ga zdaj vodi tretja generacija. Preobrat se je zgodil v letih 2010–2011, ko je do njih pristopil eden od direktorjev domov za starejše, ki je prepoznal prednost digitalizacije za tako ustanovo, od razbremenitve osebja do boljše optimizacije delovnih procesov. »Skupaj z domom starejših smo zatem razvili rešitev Nursecare, s katero digitaliziramo zdravstveno-negovalni sistem tako v domovih starejših kot tudi v bolnišnicah. »Bistveno je, da se osredotočimo na uporabnika: na eni strani na medicinsko osebje, na drugi strani pa na pacienta oziroma starejše. Naša rešitev je popolnoma prilagojena uporabniku in različnim trgom, ki rešitev uporabljajo. Smo prisotni že na 35 mednarodnih trgih.« Naša rešitev je prilagojena tako starejšim in tudi ne tako digitalno veščim, je še dejala sogovornica in dodala, da digitalizirajo zdravstveno nego in oskrbo. »Vse storitve v sobi pacienta ali oskrbovanca se zabeležijo že na samem mestu storitve in se potem tudi povežejo z obstoječim bolnišničnim informacijskim sistemom. To je integrirana rešitev, ki je enostavna za uporabo.«
 
Doc. dr. Karmen Marguč, podjetje Juliet Rose, ugotavlja, da zelo malo ljudi dolgoročno skrbi za svoj zdrav življenjski slog. FOTO: Blaž Samec/Delo
Doc. dr. Karmen Marguč, podjetje Juliet Rose, ugotavlja, da zelo malo ljudi dolgoročno skrbi za svoj zdrav življenjski slog. FOTO: Blaž Samec/Delo
Doc. dr. Karmen Marguč, ustanoviteljica in direktorica podjetja Juliet Rose, pa je pojasnila, da je idejo dobila v Latinski Ameriki, kjer so operativni posegi predragi. Zato je povezala več držav prek telemedicine, veliko sodelujejo z zavarovalnicami, usmerili so se v telepreventivo, sodelujejo s kineziologi, psihoterapevti, strokovnjaki za spanje ... in drugimi, ki skrbijo za celostno obravnavo človeka. »To želimo nadgraditi z aplikacijo in se povezati z več medicinskimi centri. Odpiramo podjetje tudi v Veliki Britaniji. Največji problem pa je motivacija, zato je vprašanje, kako motivirati človeka, saj kar 70 odstotkov ljudi opusti zaobljubo o zdravi prehrani in gibanju v prvem mesecu. Zelo malo ljudi dolgoročno skrbi za svoj zdrav življenjski slog. Naša statistika kaže, da se Slovenci kar dobro prehranjujemo, ampak predvsem se moramo več gibati in spati.«

Peter Bratušek, Zbornica MedTech Slovenija (GZS), je govoril o personalizirani medicini. FOTO: Blaž Samec/Delo
Peter Bratušek, Zbornica MedTech Slovenija (GZS), je govoril o personalizirani medicini. FOTO: Blaž Samec/Delo
Peter Bratušek, predsednik Zbornice MedTech Slovenija, je pojasnil, kaj je personalizirana medicina. Ko je govor o personalizirani medicini, vedno postavljamo v center pacienta. Ljudje smo načeloma zelo raznoliki. Če to raznolikost upoštevamo in jo s pomočjo diagnostike najdemo, se lahko posvetimo pacientu na zelo specifičen, personaliziran način. Če najdemo konkretno, osnovno težavo pri pacientu prej in jo lahko z novimi metodami zdravljenja bolj specifično zdravimo, pridemo do boljših rešitev za pacienta.

Boštjan Antolič: Podjetje NYD.care pod eno streho združuje izvajalce zdravstvene dejavnosti, programiranje in distribucijo. FOTO: Blaž Samec/Delo
Boštjan Antolič: Podjetje NYD.care pod eno streho združuje izvajalce zdravstvene dejavnosti, programiranje in distribucijo. FOTO: Blaž Samec/Delo
Podjetje NYD.care, ki so ga ustanovili lani, dela organizacijske inovacije, pod eno streho združuje izvajalce zdravstvene dejavnosti, programiranje in distribucijo. Kot je dejal njegov direktor Boštjan Antolič, lahko tako zelo hitro ponudijo uporabnikom prijazne rešitve.« Njihove organizacijske rešitve je nagradil tudi EIT Health. Gre za IT-produkt, ki omogoča testiranje (mikrobiološki test) iz udobja doma po posvetu z zdravnikom na daljavo. Pacient si odvzame biološki vzorec, ga pošlje v obdelavo in prek njihove platforme dobi rezultate. Poleg tega so letos opravljali teste na covid-19.


Pacientom ponuditi največ


Govorci so se dotaknili tudi integrirane (brezšivne) oskrbe. Meje med resorji se zabrisujejo. Integrirana oskrba v ospredje postavlja pacienta oziroma v stanovalca doma za starejše. Tu imamo po besedah Darje Perko dva izziva. Področje pokrivata dve ministrstvi, za zdravje in za delo, družino in socialne zadeve. Zato se stvari premikajo počasneje, kot bi se sicer. Vprašanje je, kako konsolidirati človeške vire, ministrstva. Drugi pomislek pa je,  da je v Sloveniji veliko potenciala, kako podpreti tako rešitev z napravami. »Torej bi bilo treba razmišljati o tem, da pacientom in starejšim ne bi ponudili samo bolniških postelj in bergel, ampak bi jih podprli s takimi rešitvami, da se ne bi bilo treba voziti z rešilcem čez pol Slovenije na konzultacijo v Ljubljano, kar pomeni strošek za vse. Vidimo, da se počasi vendarle premika, posebej po covidu.« Govorci so pritrdili, da nam v Sloveniji znanja ne manjka, manjka pa nam »sposobnost stopiti skupaj«.

Telemedicina je v zadnjih letih v velikem porastu, je bilo slišati na konferenci. FOTO: Blaž Samec/Delo
Telemedicina je v zadnjih letih v velikem porastu, je bilo slišati na konferenci. FOTO: Blaž Samec/Delo


Zgodnja diagnostika in preventiva sta  priložnosti, ki vodita v na vrednosti temelječe zdravljenje. Kot je pojasnil Peter Bratušek, bomo lahko z inovativnejšo oskrbo dali pacientom najboljše, s tem in zamenjavo procesov je moč zmanjšati potrebe po bolniških posteljah, prevozih itd., pri čemer smo naredili veliko več, kot če bi samo krčili stroške.

 

Preberite še:

Komentarji: