Nakupujmo skupaj: Z združevanjem smo močnejši

Društvo Eko tim organizira skupinski nakup ekoloških in lokalnih živil.
Objavljeno
13. september 2013 16.05
DBD
Maja Prijatelj, Panorama
Maja Prijatelj, Panorama

Začelo se je oktobra lani, ko je Uroš Bric, zdaj predsednik društva Eko tim, tuhtal, kako zmanjšati znesek za nakup ekoloških in lokalnih živil. Dobil je idejo, da bi se potrošniki združili in naročila oddali skupaj ter se pri ponudnikih dogovorili za nižjo nabavno ceno. Takšen sistem uspešno deluje v Ameriki in Španiji.

Z idejo je pristopil do Mateja Dimica in sestre Alje, ki v okviru centra Holistic med drugim svetujeta o zdravem prehranjevanju. Zamisel se jima je zdela odlična. Pridobili so prve skupne nakupovalce ekoloških in lokalnih živil. »Potrebovali smo pravega organizatorja in človeka, ki bo pri projektu sodeloval s srcem, zato smo zadevo predstavili Klemnu Zaharju, ki je bil takoj za stvar,« pripoveduje Matej. Vsak je vložil po tisoč evrov in tako se je začela zgodba društva Eko tim in projekta Nakupujmo skupaj.

»Začetki so bili zelo težki. Prve letake smo delili na sejmu Narava-Zdravje oktobra lani. V glavi je bilo idejo lahko domisliti, ko smo jo začeli uresničevati, pa je bilo grozno. Najprej smo vsa naročila v računalnik vnašali ročno. Nastajale so napake, zato smo angažirali programerja, ki se je kmalu pridružil ekipi. Uredil nam je spletno naročanje in elektronsko vodenje naročil.«

Prihranijo oboji

Zdaj sodelujejo s petindvajsetimi slovenskimi kmetijami in podjetji za distribucijo lokalnih in eko živil. V ponudbi imajo sezonsko sadje in zelenjavo, moke, žita, testenine, jajca, oreščke, mlečne izdelke, med, začimbe, čaje, vino, hladno stiskana olja, superživila in tudi ekološka gnojila. Na začetku jim je bilo težko pristopiti do ponudnikov in zahtevati popuste le na podlagi ideje.

Čeprav jim niso mogli postreči s podatkom o številu naročnikov in približni količini naročil, so jim verjeli na besedo in se dogovorili za cenejšo ponudbo. Ponudniki tako še vedno dobijo več kot pri velikem trgovcu. »Naš namen ni razvrednotiti kakovosti ekoloških in lokalnih živil, temveč se s ponudnikom dogovoriti za tolikšno ceno, da se mu pridelava dolgoročno izplača,« poudarja Matej Dimic.

Prihranijo tudi potrošniki, saj so živila od deset do 60 odstotkov cenejša kot v trgovinah z zdravo prehrano. »Pri tedenskem naročilu 60 evrov potrošniki privarčujejo okoli 20 evrov,« navede okvirne številke. Poleg tega imajo vse na enem mestu in jim ni treba skakati od trgovine do trgovine.

Pomagajo dekleta

S podjetji sodelujejo brez težav, več dela imajo s kmeti, ki niso podjetniško naravnani in nenehno spreminjajo cene pridelkov. Po drugi strani jih razumejo, saj so cene odvisne od vremena in letine. Upočasnil se je tudi dotok novih članov. Registriranih je okoli 700, tistih, ki živila naročajo vsak teden, pa je le desetina.
»Mislili smo, da bomo v Ljubljani v pol leta imeli veliko več naročnikov, zato smo nekoliko razočarani. Vendar gremo naprej, voljo nam daje zadovoljstvo tistih, ki so po naši spletni strani že kupovali,« je optimističen Matej. Načrtovali so tudi širitev v Maribor, Koper in Novo mesto, a bo morala počakati. »Zanima me, zakaj ljudje projekt tako hvalijo, a še vedno raje zavijejo k velikemu trgovcu,« se sprašuje Matej, in si na vprašanje deloma odgovori v naslednjem stavku: »Slovenci se držimo vsak zase. Če bi vse delali skupinsko, bi bili močnejši. To je bistvo našega projekta.«

Uroš Bric je predsednik društva, bedi nad vsem in pridobiva nove ponudnike. Klemen Zahar skrbi za sprotno organizacijo, Matej Dimic za marketing in pomaga pri drugih delih, o pomembnih zadevah pa odločajo skupaj. Pomagajo jim še njihova dekleta in prijatelja Simon Gale ter Žan Nemanič, ki urejata ponudbe, pregledujeta zaloge in pomagata pri tedenskih prevzemih, za katere so najeli in prenovili skladišče na Tržaški cesti v Ljubljani.

Zahtevni konjiček

Trije ustanovitelji društva imajo redne službe, a ker je projekt stroškovno in časovno zahteven, so začeli razmišljati o denarni participaciji članov. Zdaj se financirajo z donacijami, sčasoma pa bodo uvedli letne članarine ali simboličen znesek ob prevzemu paketa. Za zdaj sta registracija in včlanitev še brezplačni.
»Lepo bi bilo imeti delovno mesto, na katerem delaš s prijatelji, sploh pa delati nekaj dobrega za ljudi,« razmišlja Matej. Projekt je za zdaj zahteven hobi, ki jim vzame ves prosti čas, premor si vzamejo le za ogled tekem evropskega prvenstva v košarki.