Tiskane izdaje
Marko Orel je v največjem prostoru za coworking v češki prestolnici, v Hubu, še povsem nov, a ima že natančno začrtano vizijo: pridobiti dovolj znanja, da bo lahko podobno vozlišče ustanovil v Sloveniji.
Petindvajsetletni diplomant politologije in magister komunikologije je za coworking prvič slišal na konferenci o socialnem podjetništvu in inovativnosti na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na njej je predaval tudi eden od ustanoviteljev praškega Huba, ki je Marka Orla tako navdušil, da se mu je ponudil za delo. Pokazalo se je, da res potrebujejo organizatorja dogodkov, zato o ponudbi ni dolgo razmišljal.
Skupinski duh
Praški Hub je del mednarodne mreže 30 Hubov, ki delujejo kot inkubatorji socialnega podjetništva in socialne inovativnosti. Če hočeš postati njegov član, moraš v intervjuju pojasniti svojo vlogo v podporo temu poslanstvu. Ta je lahko tudi posredna. »Član lahko postane, na primer, tudi programer, ki pomaga razvijati spletne aplikacije za socialnopodjetniške projekte,« piše oblikovalec Boris Divjak na spletni strani Slovenia coworking.
Ker je praški Hub po Markovih besedah po dveh letih in pol delovanja šele pred kratkim splezal na pozitivno ničlo – sam Hub je namreč podjetje s štirimi ustanovnimi člani –, ne zavrne nobenega kandidata. Kljub temu pa so pozorni, da je med člani 80 odstotkov inovatorjev iz socialnega podjetništva in 20 odstotkov tako imenovanih power brokerjev, ki iščejo in financirajo socialno inovativne projekte.
Tudi Marko ima iz Slovenije izkušnje z delovanjem v nevladnem sektorju, v Hubu pa je zadolžen za pridobivanje novih članov in krepitev povezav med obstoječimi. Skupinski duh je namreč pomemben del filozofije coworkinga. Na steni poleg samopostrežnega bara so tako tablice s fotografijami in kontakti vseh članov Huba. Vsak torek opoldne Marko organizira skupno kosilo, dvakrat na mesec prireja dogodke (mashup), na katerih se zbere več malih socialnih podjetij, ki predstavijo svoje ideje. Vzpostavlja tudi sistem hubees. Ta temelji na konceptu časovne banke, specifičnem načinu prostovoljnega povezovanja in sodelovanja članov skupnosti, ki si izmenjujejo storitve, znanje in spretnosti. Toda udeležba na kosilu ali vključitev v katerega od dogodkov ni obvezna. Posameznik si poljubno odmerja interakcije z drugimi člani. »Trideset odstotkov jih sem prihaja izključno delat; nasmehnejo se in vključijo svoj računalnik. Spet drugi veliko komunicirajo,« pove Marko.
Petinosemdeset odstotkov od 249 članov Huba je Čehov, 15 odstotkov je tujcev. Stari so med 25 in 30 let, med njimi so kreativci z različnih področij, mlada podjetja startup, nevladniki, poslovneži, večinoma delajo od jutra do večera. Velik odprt prostor nekdanje tovarne papirja jim omogoča delo za skupinskimi mizami s pripadajočo tehnično podporo, sestankovanje v preddverju ali baru ali v konferenčnih sobah. Da bi bil Hub zvest duhu socialnega podjetništva, je opremljen s pohištvom iz druge roke, čisti ga servis, ki zaposluje ljudi s posebnimi potrebami, prigrizki in pijače iz samopostrežnega bara so iz sistema pravične trgovine.
Brez hierarhije
Tisti, ki še niso prepričani, ali bi jim ustrezale takšne delovne razmere, ga lahko za en dan preskusijo brezplačno. Nadalje izbirajo med mesečnim zakupom z različnimi tarifami. Odločajo se lahko med 25, 50, 100 ali neomejenim številom ur na mesec; 100 ur na primer stane okoli 240 evrov, pove Marko. O izbiri paketa se morajo odločiti pri podpisu pogodbe, vendar ga lahko vsak mesec poljubno spreminjajo, tudi zamrznejo, znesek zanj pa morajo poravnati vsaj mesec vnaprej. V tarifo se šteje le tisti čas, ki ga posameznik preživi v Hubu.
Razpoloženje v njem je po Markovih besedah neformalno in domačno. »Ves sistem temelji na odkritosti. Nimamo varnostnih kamer, vendar ni še nikoli nič izginilo. V baru imamo kavni aparat, zraven pa škatlico, v katero vržeš kovance za kavo. Enako velja za prigrizke in pijačo. Na začetku sem bil skeptičen do takšnega pristopa, vendar sem ugotovil, da ga vsi upoštevajo.«
Po Markovem mnenju je prednost takšnih delovnih razmer tudi, da med člani ni hierarhije. »Vsak ve, kaj mora storiti. Če naloge ne opravi, se ta prenese na druge člane ekipe, zato se vsak potrudi, da jo uresniči.«
O uspešnosti koncepta govori tudi dejstvo, da še noben Hub ni propadel: »Klasičnih delovnih mest je vse manj. Ljudje bodo začeli ustvarjati lastne poklice, zato je prihodnost v coworkingu.«
Simona Bandur
povezane vsebine
delo.si/delova-borza-dela
