Tiskane izdaje
Martin Pelcl, Gregor Černelč in Matic Šerc, prijatelji in absolventi z znanjem iz arhitekture, oblikovanja in informatike, niso hoteli čakati do diplome, da bi nato ugotovili, da bodo morali službo iskati vsaj eno leto. Delovna mesta so si ustvarili sami.
Najprej anketa
Martin in Gregor sta ugotovila, da imamo v Sloveniji poplavo imenikov in rumenih strani z obrtniki in izvajalci malih popravil, prenov in gradbenih del, zelo težko pa je najti zanesljive. Porodila se jim je zamisel o spletni storitvi, s katero bi ljudje brez stresa in nepotrebnega izgubljanja časa našli primernega in zanesljivega mojstra.
Najprej so naredili raziskavo tržišča, v kateri so 900 ljudi povprašali, ali bi se jim takšna rešitev zdela smiselna. Večini se je, zato so ustanovili podjetje Eforma in se vrgli v uresničevanje ideje. Matic je prevzel tehnični del, Martin in Gregor vsebinskega. Začeli so junija lani, februarja letos pa so na splet stopili z betarazličico storitve Mojmojster in prve stranke povezali s primernimi izvajalci.
Sto partnerjev
Storitev deluje tako, da posamezniki na njej brezplačno objavijo povpraševanje, fantje pa jim v nekaj dneh posredujejo ponudbe primernih zainteresiranih izvajalcev. Ljudje si lahko ogledajo tudi njihove profile in reference, ekipi pa postavijo strokovna vprašanja, ki jih tarejo. S tem se za naročnike zmanjša tveganje pri izvedbi določenega projekta, podjetnikom pa tveganje za sklenitev posla ob minimalnih vhodnih stroških. Tisti, s katerimi sodelujejo že dlje časa, plačujejo naročnino, drugi minimalne stroške za posredovanje dela.
Mojmojster je za zdaj v fazi razvoja. Doslej so fantje pridobili sto partnerjev, cilj pa je vanj vpisati vse zanesljive in odzivne gradbene izvajalce. Prihodnje leto načrtujejo vstop še na hrvaški in avstrijski trg
Prihranki
Pri začetnih korakih, zlasti z opozorili pri pisanju poslovnega načrta in poslovnih odločitvah, so jim pomagali v Tovarni podjemov – ta deluje v okviru podjetniškega inkubatorja Univerze v Mariboru –, kjer imajo tudi svoj poslovni prostor. Glavnino investicij v delovanje podjetja in razvoj aplikacije so pokrili z lastnimi prihranki. V prihodnosti upajo na sredstva države, ki jim jih lahko prinese preboj v finale tekmovanja Start:up Slovenija – v polfinalu so dosegli tretje mesto –, iščejo tudi zunanje investitorje in tuji kapital.
»Upamo, da bomo nekoč od tega živeli. Zavedamo se, da je vse na majavih tleh; lahko se zavihtiš zelo visoko, v naslednjem trenutku pa strmoglaviš. Zato smo realistični optimisti,« sklene Martin.
