Tiskane izdaje
Če bi opice tako kot njihovi pretekli bližnji sorodniki ljudje uporabljali mobilne telefone, bi se pred dnevi na tistega zakoncev Christine in Kasimirja usul plaz čestitk in dobrih želja. Par cesarskih brkatih opic iz družine tamarinov je namreč dobil mladička – prvega te vrste v dunajskem živalskem vrtu Schönbrunnu.
V nasprotju z ljudmi, ki za spol svojega mladiča večinoma izvedo, ko je ta še v maminem trebuhu, oskrbniki tamarinjega mladička kljub temu, da je na svetu že dva tedna, še vedno ne vedo povedati, ali je samička ali samček. Tako močno se namreč oprijema kožuha svojih staršev. Vedo menda, da trenutno tehta 35 gramov in brez repka v dolžino meri komaj pet centimetrov, na prvi pogled pa je mogoče opaziti še, da se ponaša z značilnim večbarvnim kožuhom. Kmalu mu bodo zrasli tudi značilni beli brki, ki spominjajo na brke kakšnega cesarja. Zato ni naključje, da so cesarske brkate opice ime dobile po zadnjem nemškem cesarju in pruskem kralju Viljemu II. Le da jih je ta nosil zavihane navzgor, dolgi opičji brki pa so obrnjeni navzdol.
Cesarske opice se uspešno razmnožujejo v živalskih vrtovih, vendar niso prav pogosta vrsta, zato je dobrodošel prav vsak mladič te redke in ogrožene vrste. Več živalskih vrtov po svetu, tudi dunajski Schönbrunn, je namreč vključenih v vzrejni program za ohranitev te živalske vrste, saj je zaradi uničevanja tropskih deževnih gozdov v Južni Ameriki ogrožen njihov obstoj.
Nad komarje s stonogo
Izsekavanje ni edina nevarnost, ki jim streže po življenju; njihovi naravni sovražniki so velike mačke, kače in ujede. Zelo jih motijo tudi komarji, a kako se zaščititi pred njimi, so pogruntali kar sami. Tamarinke in marmozetke v boju s komarji uporabljajo naravni insekticid. Ulovijo železno kačico (stonogo), ki skozi povrhnjico, ki se imenuje kutikula, izloča strupene snovi, potem pa jih povaljajo med dlanmi. Tako jih vznemirijo in se s temi izločki natrejo po kožuhih – in komarji jih pustijo na miru.
Res da v ljubljanskem živalskem vrtu nimajo predstavnikov cesarskih brkatih opic, si pa v Ljubljani skotene mladičke gibonov ogledujejo v živalskih vrtovih v Edinburgu na Škotskem, Johanesburgu v Južnoafriški republiki, Malagi v Španiji in v de Doué la Fontainu v Franciji, kamor je zadnji odpotoval letos spomladi. »Pri nas se zlatolični giboni uspešno razmnožujejo, zato mladiče, ko odrastejo, to je približno med 5. in 7. letom starosti, oddamo v druge živalske vrtove. Trenutno imamo novega mladiča, starega dober mesec. Imeli smo že tudi šimpanzje mladičke, a te smo obdržali, še vedno pa uspešno razmnožujemo tudi črne čopičarke,« je povedala Irena Furlan. Od opičjih vrst pod Rožnikom v Ljubljani domujejo še sajmiriji in polopice navadni variji.
Med sabo parijo opice, ki živijo v socialnih skupinah, podobno kot v naravi. Da bi ženina pripeljali iz katerega drugega živalskega vrta samo na parjenje, pa bi bilo za živali preveč stresno, še dodaja Irena Furlan.
