Nova strategija - skopirati tekmečeve pakete in jih ponuditi ceneje

V Sloveniji ostra bitka mobilnih operaterjev s cenami, v Avstriji so se začele podražitve po združevanjih in dragem nakupu frekvenc.

Objavljeno
14. februar 2014 15.38
Posodobljeno
15. februar 2014 08.00
USA-FASHION/NEWYORK
Matjaž Ropret, Infoteh; Urban Červek, Maribor
Matjaž Ropret, Infoteh; Urban Červek, Maribor

Še pred veliko dražbo frekvenc, ki jih operaterji mobilne telefonije potrebujejo za ponujanje storitev, se na slovenskem trgu kažejo zametki nove cenovne vojne. Telekom Slovenije, Tušmobil, Simobil in tudi Telemach, vsi cenijo in bogatijo svoje naročniške pakete. Medtem pa se v sosednji Avstriji po dražbi že dogajajo za uporabnike manj prijetne spremembe.

Že lanska jesen je nakazala, da se utegnejo mobilni operaterji v želji, da bi pritegnili nove uporabnike, zateči tudi k skoraj brezglavim pocenitvam, ki so namenjene samo krepitvi tržnih deležev, ne upoštevajo pa preveč dobičkonosnosti. Večji igralci na trgu se odpovedujejo delu dobička, manjši poskušajo z osvajanjem tržnega deleža povečevati svojo vrednost pred morebitnimi prevzemi.

Obenem pa vsaj nekatere ponudbe skrivajo pasti, zaradi katerih v praksi niso tako ugodne, kot se zdi na prvi pogled. Toda vprašanje je, kaj se lahko zgodi po dražbi, na kateri bodo operaterji za celoten nabor frekvenc skupno odšteli vsaj sto milijonov evrov, zelo verjetno še precej več, zatem pa bodo morali vsak po nekaj deset milijonov evrov vložiti še v gradnjo omrežij lte. V Avstriji, kot pišemo v nadaljevanju, se prav zaradi teh razlogov že dogajajo občutne podražitve.

Omejeno neomejeno

V zadnjem času skoraj vsi operaterji uporabnike mobilne telefonije nagovarjajo s ponudbo, ki ima v imenu eno od besed: neomejeno, neskončno, brezmejno. S tem poskušajo ustvarjati vtis, da naročniški paketi ne postavljajo več omejitev. Kar seveda ne drži popolnoma in vsaj v oglaševanju teh ponudb je tudi nekaj zavajanja. Še skoraj bolj žalostno pa je, da so operaterji pri snovanju svojih ponudb popolnoma izgubili kreativnost, ki je večino krasila pred leti, in zdaj vidimo samo še kopiranje in posnemanje.

Zlasti največjemu operaterju, Telekomu Slovenije, bi moralo po našem mnenju biti pod častjo, da predstavi povsem enake pakete, kot jih imata že dva njegova tekmeca (Simobil in Tušmobil). Pri Telekomu sicer trdijo, »da so paket z neomejenimi količinami storitev ponudili že lansko poletje«, in še: »Neposredno preslikavo smo res zasledili pri drugem operaterju.« Tudi če to morda drži, ni mogoče zanikati, da je zdajšnja ponudba (paketi neomejeni) videti povsem enaka kot Simobilova (neskončni) in zelo podobno kot Tušmobilova (najbližji). Edini dodatek je nekaj gigabajtov prostora v oblačni shrambi, s čimer pa Telekom težko upraviči svojo trditev, da je ponudba inovativna.

Poleg tega ni razloga, da bi vodilni operater z domnevno najboljšim omrežjem in največjo ponudbo dodatnih storitev s konkurenco tekmoval zgolj s ceno. Pri Telekomu trdijo: »Prepričani smo, da na slovenskem trgu ponujamo najboljše razmerje med zelo visoko kakovostjo storitve in ugodno ceno.« Toda vtis je, kot da operaterji ta čas tekmujejo samo s cenami. Takoj ko eden predstavi nekaj novega ali zniža cene, se zganejo še drugi, in v tej bitki Telekom nikoli ne ostane dolgo najugodnejši ponudnik. Vsaj na videz, kajti tudi poceni ponudbe imajo kar nekaj pasti, predvsem pa v resnici niso niti neomejene niti neskončne.

Pogosto zavajanje

Večinoma naročniki dobijo neomejene količine samo pri klicih in kratkih sporočilih, nikakor pa pri prenosu podatkov. In tudi v najdražjih paketih, kjer je količina podatkov »neomejena«, se praviloma po 15 gigabajtih hitrost prenosa tako drastično zniža, da postane neuporabna. Razen enega paketa pri Simobilu storitve v tujini niso vključene. Pri Tušmobilu pa zadnja ponudba, najbližji premium, lahko celo zavede uporabnike, da mislijo, da so pogoji uporabe enaki kot pri drugih paketih. Pa niso. Pri tem namreč omejitev, kdaj se vključene količine upoštevajo in kdaj naročnik plačuje po uporabi, ne veljajo samo za prenos podatkov, ampak tudi za klice in esemese. Če uporabnik gostuje v omrežju Telekoma, namreč plača dodatno.

V Tušmobilu se branijo, da so pogoji ponudbe osnovni del vsakega paketa in da to ni drobni tisk. »Da je s pogoji ponudbe seznanjen in jih sprejema, pa naročnik navsezadnje vedno potrdi tudi s podpisom pogodbe,« so še zapisali. Na zvezi potrošnikov (ZPS) so do takih potez kritični. »Po našem mnenju gre pri nekaterih paketih za zavajajoče oglaševanje, ki ga sicer operaterji opravičujejo z razlagami v opombah in splošnih pogojih, a to ne zmanjša njihove odgovornosti. V tujini se je že zgodilo, da je sodišče v takšnih primerih dalo prav potrošniku.«

Nova cenovna vojna verjetno spet ne bo postregla z večjimi premiki na trgu. Edina sprememba v zadnjih mesecih je, da »Telemach postaja resen igralec na slovenskem trgu«, kot se je izrazil eden naših sogovornikov iz panoge. Ta operater je po naših informacijah z osveženo ponudbo že pridobil več tisoč uporabnikov, še naprej pa raste tudi Simobilov nizkocenovni Bob, ki se po besedah odhajajočega predsednika uprave Dejana Turka približuje 50 tisoč uporabnikom. Malenkostno pridobivata tudi Tušmobil in Simobil, Telekom pa še vedno izgublja.

Avstrija: Z uvajanjem LTE se zvišujejo računi uporabnikov

V Avstriji je medtem veliko nezadovoljstva povzročila odločitev največjega domačega operaterja mobilne telefonije A1 o dvigu cen storitev. To je zadnja v vrsti podražitev, ki jih operater brez sprenevedanja pojasnjuje s stroški prehoda na novo generacijo omrežja lte oziroma 4g.

Po najnovejši odločitvi operaterja A1, da dvigne strošek enkratne priključnine v omrežje z 49,90 na 69,90 evra, se je usul plaz protestov, predvsem na spletnih omrežjih. V komentarju na pred kratkim objavljeno nagradno igro na uradni facebook strani A1 uporabnik na primer sprašuje, ali si lahko s pravilnim odgovorom prihrani 69,90 evra aktivacijskih stroškov. Ob 19,90 evra pa bodo dosedanji uporabniki omrežja A1, ki bodo pri podaljšanju pogodbe kupili nov mobilni telefon. Uradno pojasnilo: vse višji stroški testiranja programske opreme telefonov, ki je potrebno za zagotavljanje visoke kvalitete storitev.

Na lanski dražbi je avstrijska država z licencami za uporabo 800-megaherčnega pasu za četrto generacijo mobilne telefonije lte od operaterjev iztržila zajetni dve milijardi evrov. Pravilna so bila torej opozorila, da se bo ta strošek (skupaj s stroškom gradnje omrežja) prej ali slej pokazal na položnicah mobilnih uporabnikov. To so priznali tudi pri Telekomu Austria, matični družbi A1 (in lastniku Simobila), kjer so po poročanju časopisa Standard sporočili, da so razlog za podražitve »tehnično zapletene priključitve novih strank v novo omrežje nove generacije LTE«.

Konsolidacija, ki v Sloveniji še prihaja

Uporabnike obenem tepe konsolidacija domačega trga mobilne telefonije; lani sta se namreč združila manjša operaterja »3« in Orange, hkrati pa je nizkocenovno blagovno znamko Yesss! od operaterja »3« prevzel A1. Kmalu po združitvi so se začele podražitve; že januarja je A1 podražil storitve tako pri znamki Bob kot pri znamki Yesss!; tarifa za paket smartbob xl je na primer poskočila z 9,90 na 19,90 evra, torej za sto odstotkov, na kar se je kritično odzval tudi vodja urada za varstvo konkurence Theodor Thanner. Prav tako so se občutno dvignile cene paketov nizkocenovnika Yesss!; osnovna naročnina se je podražila z 9,90 na 14,90 evra.

Pri avstrijski delavski zbornici so izračunali, da so se računi za nekatere uporabnike A1 oziroma Boba ob enaki uporabi omrežja povišali celo za 70 odstotkov. »Tukaj je grenka resničnost, česar smo se bali ob združitvi operaterjev Orange in 3. Konkurenca je padla, cene so zrasle,« je v sporočilu za javnost zapisala varuhinja pravic potrošnikov pri delavski zbornici Daniela Zimmer. Na avstrijskem trgu mobilne telefonije ima A1 (Telekom Austria) 44-odstotni delež, T-Mobile (v lasti Deutsche Telekoma) 30-odstotnega in »3« (v lasti družbe Hutchison Whampoa, investitorja iz Hongkonga) 26-odstotni delež.