Kuharski napotek: igrajte na orkester v telesu

Hormoni namreč igrajo na čustva, um in zavest. In hrana je njihovo gorivo. A četudi so hormoni zapleten in ne docela pojasnjen, prefinjen in občutljiv sistem, je jed, ki jim godi in jih podžiga v optimalno delovanje, večinoma silno preprosta, je prepričana. »Umetnost prehrane je predvsem v lahkotnosti,« doda.

Ko za jedilno mizo lušči grah za spomladansko mineštro, največkrat ob sobotah, je zanjo to meditativen občutek. Takrat ima, po tednu sedenja v odvetniški pisarni in posvečanju strankam, ponavadi tudi največ časa »za pomirjajoče in ljubeče sekljanje sestavin. V tako ponavljajoče se pomirljivo opravilo, ki zahteva vso mojo pozornost, lahko vložim dovolj ljubezni.«

Umirjanje je vodilo vsakogar, za kogar je vadba joge način življenja. Kajti stres je sovražnik hormonov, poudarja v svojem poetično dinamičnem priročniku Hormonska joga, ki ga je lani izdala založba Eno. V njem je tretjino prostora namenila kuhariji in pripravljanju jedi. Hrana pomaga uravnoteženemu delovanju hormonskega sistema, o katerem vemo, da po petintridesetem letu (pri moškem po petdesetem) počasi upada in je nemalokrat razglašen. Po očetu medicine Hipokratu je hrana enaka zdravilu, vendarle pa je za nas tudi užitek. Naj bo hrana ozaveščeni hedonizem, je zapisala Alenka. »Ozaveščeno« pa je zanjo upoštevanje petih načel: umiri se in uživaj pri vsakem grižljaju, ozavesti, kdaj si lačen, četudi kdaj poješ preveč ali kaj nezdravega, bodi do sebe blag in sočuten, najej se ravno prav ali na pol; ko pripravljaš hrano, naj bo to daritev.

Blizu lastni geografiji

In če je kuhanje lahko meditativno opravilo, ne more biti nikoli dolgočasno niti nadležno. In navsezadnje, pripomni, jed nikoli ni povsem enaka, pa če se še tako držimo recepta. »Predvsem zaradi tega, ker naša duševnost nikoli ni enaka.«

Ker je osrednja ljubljanska tržnica v bližini njenega stanovanja, se trudi, da kupi vedno sveže sezonske sestavine. Morda bralec knjige dobil vtis, da je hormonom prijazna prehrana vsaj nekoliko eksotična – ob priporočenih sestavinah, kot so tofu, kurkuma, gomasio … – a to v resnici ni Alenkin namen. Naj vse, kar je za v lonec, zraste čim bliže, tako časovno kot geografsko, priporoči, ko sedemo za mizo in za uvod v pojedino poskusimo mehke vlažne kruhke iz ajdove moke, ki so videti kot ploščati piškotki. Nanje namažemo oplemeniteno skuto, ki bi jo zlahka jedli sámo, z žličko, za zajtrk ali za malico. Bodisi sladko s sadjem bodisi zelenjavno, lahko tudi do pekočega okusa začinjeno, kakor nam drago, poudari. Kuhanje je bilo zanjo vedno stvar trenutnega navdiha, zato vsakomur svetuje improvizacijo.

Čistila in pomlajevala

Eno temeljnih načel njene »hormonske kuhinje« torej je: jedilnik prilagodimo letnemu času, kar zagotovo zahteva tudi naš organizem. Zato v sezoni špargljev, ki so antioksidant, predvsem pa spomladi dobrodošel čistilec, čim več uživajmo to delikateso. »Odplavljajo telesne strupe, podpirajo hormone in čistijo ledvica, ki so poleg jeter podporni element našega endokrinega sistema.« In so njena tudi sicer najljubša zelenjava – prispodoba harmonije okusov in zdravja. Priporoča, da uporabimo malo gojenih in malo divjih špargljev, tako bo okus uravnotežen, bo kot prvi stavek simfonije.

Nadalje: »Nikoli ne polagajmo kakega živila na oltarček, ravnajmo tudi intuitivno. Naj nobena sestavina in posamezno hranilo ne prevladata.« Z zajemalko riža ali drugih žit telesu poklanjamo zdravje, ob podpori dobrih maščob lažje črpa beljakovine, z začimbami pa je tako kot z izbiro primernega ličila za privlačen videz: z njimi izboljšamo kakovost hrane in njeno zdravilnost. »Kako lepa imena,« se spomni na dobro misel in materino dušico. A tudi kurkuma, pravijo, je čudovita, protivnetna in pomlajevalna začimba, vendar še do nedavna Alenka ni vedela, da je mnogo bolj koristna skupaj s poprom, ingverjem ali ščepcem sladkorja. Janež in koromač – v čajih, zelenjavnih jedeh in juhah – pomagata pri hormonskih nihanjih. Piščanec ali zelenjava s karijem naj bi bila po nekaterih raziskavah med najbolj protirakavimi živili. Za dobro jutro pa velik kozarec sveže tople limonade. Čisti in spodbuja prebavo in presnovo, limona je tista, ki »odplakne preostanek noči« in ustvarja pogoj za bazičnost v telesu.

Najprej sadje, sledi solata, nato …

Sadje, zelena zelenjava, kalčki in nekateri probiotični jogurti ali kefir vsebujejo skoraj vse potrebne vitamine in mineralne snovi, nadaljuje sogovornica. Sadje naj bo zrelo in ne preležano, čim več zaužijmo svežega in ne toplotno obdelanega, enako zelenjavo. Najprej pojejmo sadje, nato solato in šele po njej pride na vrsto glavni obrok, pripoveduje o vrstnem redu na jedilniku.

Vitamini, ki še posebej podpirajo hormonsko delo, so A, B-kompleks, C, D in E, pravi Alenka Košorok Humar. Veliko vrst zelenjave in sadja ima prvine, podobne estrogenu. Imenujejo se fitoestrogeni, pojasni. Najdemo jih na primer v korenju, ovsu in sezamovih semenih, iz katerih lahko samo naredimo gomasio, ki ga potresamo po različnih jedeh: 4 žlice sezamovih semen in žličko morske soli zmeljemo, nato pražimo, da zadiši.

Prav tako so še posebno pomembna živila, prijazna in potrebna našemu hormonskemu ravnovesju, slive, česen, polnovredna pšenica in riž, kalčki, buče, janeževa in lanena semena, rabarbara, zelje, koromač, češnje, jabolka, fižol, peteršilj, suh grah, kumare, krompir, koruza, oljke, oljčno olje, kvas. Opomba: velja, da se vitamini najbolje absorbirajo čez dan, minerali pa zvečer, doda sogovornica.

In še eno bistveno pravilo: dvakrat na dan zaužijmo polnovredne ogljikove hidrate. Imajo veliko B-vitamina, ki podpira delovanje nadledvičnih žlez. Hormon inzulin se mora iz trebušne slinavke sproščati tako, da sladkor počasi preplavi telo, in če pretiravaš s prehranskimi dopolnili ali superživili, si lahko »prekuriš« ščitnico, svari.

Tudi barve

Dajmo, spoštujmo hrano, zahvalimo se ob vsakem obroku, ki ga z ljubeznijo pripravimo, toplo priporoča. »Ta pozitivna energija nam bo pomagala pri prebavi hrane in podpirala našo presnovo. Jedi lahko sestavljamo tudi po barvni kombinaciji, morda vsakič drugače, tudi po tem, kako se prilegajo druga drugi. Vedno sem se igrala z barvami. Ljubim barve, mislim in živim v vseh njihovih odtenkih. Na otoku Santorini sta zora in mrak vijolična, včasih purpurno lilasto oranžna, ob mraku se barvna simfonija zaključi s polnočno modro kot serenado modrine. Najlepša pa vendarle ni spektakularnost vzhajanja in zahajanja sonca, temveč igre nians potem. Kot v kuhinji.«

Na Santoriniju, kjer dopustuje in so sveže sestavine najbolj pri roki, skuha ribičev saganaki. Paradižnikovo omako (konkase) duši celo uro. Česen in čebula na oljčnem olju morata zadišati, doda lovor, koprc, čili, poper, peteršilj, paradižnik. Omako združi s popečenimi školjkami in škampi in šilcem ouza. »Paradižnikova omaka je simbol zrelega poletja. Zdi se mi zelo erotična. Rdeča barva, moja najljubša, je simbol moje hormonske vadbe.«

Enostavnost vzradosti

Kaj je za Alenko Košorok Humar dobra hrana, katera jed koristna, kako iz živila izvleči dober okus? »Dobra kuharija je poleg strasti in dobrega okusa tudi stvar izkušenj. Zaupaj si, ko kuhaš, ne kompliciraj! Tudi najboljši svetovni kuharji pojejo najraje z ljubeznijo pripravljene preproste domače jedi. Kemija enostavnosti te vzradosti veliko bolj kot umetelna mojstrovina. Kam naj grem po pesem svoje kuhinje? Povsod tja, kjer je duša doma: tudi na zelenjavni vrt ob hišo ali k branjevki na tržnico. Tako nastanejo jedi z notranjim ognjem v odprti domači kuhinji.«