Dan, ko je ljubezen povezala Slovence

Množica pevcev in glasbenikov je sinoči razposlala pozitivno energijo in dobre želje.

Objavljeno
24. maj 2013 10.24
Nevenka Žolnir, notranja politika
Nevenka Žolnir, notranja politika
Logatec – Vsa Slovenija je zanihala v istem ritmu, ko je več kot dva tisoč pevcev in glasbenikov na različnih prizoriščih natanko ob 18. uri zapelo isto pesem, Dan ljubezni. Še posebno slovesno je bilo v Logatcu, kjer je bil osrednji dogodek.

Napeta, pričakovanja polna tišina je zavladala med množico poslušalcev in nastopajočih pred Narodnim domom v Logatcu, preden so se razlegli prvi takti zdaj že legendarne pesmi. Pihalni orkester pod vodstvom dirigenta Marjana Grdadolnika je spremljal glasove članov skupine Pepel in kri. Od originalne zasedbe se je na prizorišču pojavil le Tadej Hrušovar, ki je tudi avtor pesmi. Avtor glasbe, Dušan Velkavrh, pa je na podobnem dogodku sodeloval na bližnji Vrhniki, kjer je doma. Kljub rahlemu rosenju je bilo razpoloženje vseh izjemno. Ko so zapeli še združeni zbori iz Logatca, z Vrhnike in iz okoliških krajev, je bilo energije »za izvoz« in brez težav so po vsej deželi poslali skupno sporočilo – pozitivno energijo in dobre želje za vse.

»Že nekaj časa se povsod okoli nas ljudje počutijo čedalje slabše, različni pritiski in slabe novice zmanjšujejo optimizem in voljo do življenja. V družbi je čutiti pomanjkanje skupnih vrednot in ciljev. Zdi se, da se ne moremo poenotiti in združiti na področjih, ki so pomembna za prihodnost. To smo želeli vsaj za nekaj trenutkov ustaviti s sočasnim petjem izbrane pesmi,« je povedal Franci Smrdel, idejni oče dogodka. Osebno se sicer noče izpostavljati in raje govori v imenu skupine Fantom, v okviru katere se je porodilo že nekaj podobnih povezovalnih zamisli, a še nobena tako odmevna, prizna.

Zamisel o hkratnem petju ene melodije se mu je porodila že pred leti, dozorela pa je ob načrtovanju praznovanja stoletnice Pihalnega orkestra Logatec. Takoj so se sporazumeli in se odločili za Hrušovarjevo pesem Dan ljubezni, s katero je takrat novoustanovljena skupina Pepel in kri leta 1975 zastopala našo nekdanjo domovino Jugoslavijo na Evroviziji v Stockholmu in zasedla 13. mesto.

»Ta pesem je nekakšna himna ljubezni, ki povezuje in ne razdružuje. Skrajni čas je, da njeno sporočilo spet zakroži med Slovenci. Starejše nostalgično spominja na čas, o katerem se zdi, da je bilo ljubezni več, mlajšim pa vzbuja novo upanje,« je pred nastopom povedal Vojko Sfiligoj, ki sicer ni bil član originalne zasedbe, a se je za idejo takoj ogrel in je skupaj s Tadejem Hrušovarjem, Meto Močnik in Sandro Klemm prišel v Logatec.

Po podatkih koordinatorjev je bilo po vsej državi najmanj 44 organiziranih prizorišč, sočasno pa je nastopalo 72 sestavov s skupaj dva tisoč člani. Med njimi sta bila tudi orkestra Slovenske vojske in Policije, ki sta svoja nastopa v Ljubljani začela ločeno, nato pa sta se simbolno združila na Stritarjevi ulici. Koliko se jih je akciji priključilo doma ali v krogu prijateljev in znancev, pa je bilo nemogoče prešteti. V šolah in vrtcih so prepevali že dopoldne. V OŠ Valentina Vodnika pa so dogodek nadgradili še z izdelovanjem in razdeljevanjem srčkov. Logaška godba je na koncertu izvedla še rock simfonijo klaviaturista skupine Deep Purple Jona Lorda in tako spektakularno sklenila niz praznovanj ob svoji stoletnici. Želijo, da bi dan ljubezni in glasbe postal tradicionalen, zamisel o sočasnem petju ene pesmi pa nameravajo prenesti tudi v svet – v tem primeru bi lahko izbrali Lenonnovo Imagine, razmišlja Franci Smrdel.