Tiskane izdaje
Kompost ni kup smeti, z njim se moramo truditi
Kompostni kup, bolje rečeno zaboj, najdemo skoraj na vsakem vrtu. Vrtičkarji vedo, da je treba vse organske odpadke nekam metati - to je kompostni kup. Vendar je to tudi vse, kar je večini znano. Zato jim ni jasno, kaj početi s polnim košem odpadkov, ki to naj ne bi bili. Če želimo, da se bodo spremenili v najboljše vrtno gnojilo, mora biti kompost plod našega dela in nanj poleti ne smemo pozabiti.
Kompostni kup ne sme biti na soncu
Kompostni kup mora biti za pravilen potek razpadanja (ne gnitja!) organske snovi zračen in primerno vlažen. Zato mora biti v senci, saj so poletna pripeka in sončni žarki zanj lahko uničujoči. Če v njem zmanjka vlage, propadejo vsi mikroorganizmi, ki so odgovorni za pravilno razgradnjo organske mase. Zavarovati jih moramo pred vremenskimi vplivi. Posebno zadnje čase, ko so poletne nevihte vse hujše, veter močnejši, zimski mraz pa pride ali tudi ne, je to še bolj pomembno.
Mesto za kompost mora biti zasenčeno, da se na soncu ne izsušuje in pregreva, in zavarovano pred vetrom, ki ga še dodatno izsuši. Na vrtu si izberemo kakšno večje drevo in zavetje okrasnih grmov ter mednje postavimo kompostni zabojnik. Na kmetiji lahko celo namerno zasadimo grmičevje. Po mnenju nekaterih biovrtnarjev ima kompostni kup najraje soseščino leske in bezga. Soseščina okrasnih grmov, cvetočih in jeseni polnih jagod, bo naredila kotiček za kompost tudi lep in zanimiv, ne pa nekaj, kar je treba skrivati.
Kakšen mora biti kompostni material, kako ga urejamo in kaj nanj ne sodi, si lahko preberete v zadnji tiskani izdaji priloge Deloindom ali na www.deloindom.si.
