»Hej, mama, hitro, hitro, dreveščkarji gredo!«

V ponudbi različnih vrst božičnih drevesc so vse bolj priljubljene sveže smrečice, ki se po praznikih vrnejo v naravno okolje drevesnic.
Objavljeno
16. december 2013 16.24
Ekoloske smrecice 13. 12. 2013
Helena Peternel Pečauer, Panorama
Helena Peternel Pečauer, Panorama
Navade Slovencev pri postavljanju božičnih drevesc so različne. Nekateri jih začnejo krasiti že novembra, drugi zdržijo do Miklavža, tretji pa obred vključijo v razpoloženje božičnega večera. Ob bok sintetičnim se čedalje pogosteje postavljajo živa drevesca v loncih.

Matica Senico je po novoletnih praznikih ob pogledu na zabojnike s smetmi vedno zabolelo in se je spraševal, zakaj morajo vsa odslužena drevesca na odpad. »In potem se je začelo. Pred petimi leti smo pri Zelenem zabojčku uresničili zamisel o izposoji živih dreves v loncih. To so že leta prej počeli ekološko ozaveščeni ljudje po svetu, še zlasti Američani, zato smo se lotili dela. Z idejo smo šli v Prestranek pri Postojni, k sodelovanju pa smo povabili tudi drevesničarje z Mute na Koroškem, kjer rastejo prave smrečje lepotice. Veseli smo, da nam je v teh letih uspelo izposoditi in ohraniti že več kot 700 dreves in da je ljudem koncept Zelenega drevesa vse bolj všeč,« je povedal Matic Senica, ki je priznal očetovstvo projekta.

Letos so dobili naročila za približno dvesto drevesc, na voljo pa jih je še dobrih dvajset. Razvozili so jih pretežno po Ljubljani in okolici: »Veseli nas, da so se letos tudi portoroški gostinci odločili za smreke v loncu. Če bolje pomislim, približno pol drevesc naročijo podjetja in ustanove, druga polovica pa gostuje po zasebnih domovih. Prejšnji teden so iz neke pisarne naročili triinpolmetrsko smreko, šele nato so se zavedeli, da so njihovi stropovi precej nižji, dvigala pa le malo višja od dveh metrov. Priskrbeli smo jim manjše.«

Priprave na praznovanje

Delo s smrečicami poteka vse leto. Že v drevesnici z obrezovanjem poskrbijo za njihovo bujno in simetrično pričesko, s katero lepotice potem vstopijo v novo leto. Najbolj iskana in priljubljena je omorika, sledi srebrna smrečica. Ko so stare od tri do pet let, jim je dovoljeno za nekaj časa zapustiti drevesnico in z ljudmi preživeti decembrske praznike. Resnejše priprave nanje se za drevesca začnejo konec septembra, oktobra. Dreveščkarjem najprej pozirajo v naravnem okolju, ti pa njihove fotografije, opremljene s številko, potem ponudijo gostiteljem na spletni strani zeleno-drevo.si. Ti si izberejo gostjo, pod njo se pojavi zapis To drevo že ima gostitelja, potem pa jim ekipa Matica Senice izbranko pripelje na dom. Izkop smrečice v drevesnici, zasaditev v 30 centimetrov visok lonec, dostava in potem še odvoz stanejo od 40 do 100 evrov, odvisno od velikosti. Za nižjo ceno, denimo, so na voljo smrečice, visoke okrog 120 centimetrov.

Tistim, ki bodo zdaj začeli seštevati zaslužek, Matic Senica odgovarja: »No, če bi želeli kaj početi zgolj zaradi profita, bi raje prodajali orožje. Menda je precej bolj dobičkonosno. Z Zelenim drevesom pokrijemo le stroške. To si pa res želimo in to tudi priznamo.«

Na dvorišču ekološke kmetije Studen v ljubljanskem Tomačevem smo ga ujeli ravno, ko sta se s kolegom Janom vrnila z dopoldanske dostave drevesc po Ljubljani. Letos so smrekice začeli voziti po domovih 9. decembra, to pa bodo počeli vse do petka, 20. decembra. Matic Senica: »Točna datum in uro prihoda decembrske gostje ljudem sporočimo tri delovne dni pred dostavo. Drevesca pa bomo letos pobirali med 6. in 20. januarjem in jih vrnili v njim najbolj domače okolje. Res se mi zdi pomembno, da gostitelji vedo, da bo šlo njihovo drevo nazaj v zemljo. Vsako leto v naravo vrnemo od 70 do 80 odstotkov drevesc. Gostitelji večinoma lepo skrbijo zanje, nekaj jih med obiskom tudi malo zboli. Ko se vrnejo iz toplih domov, jih počasi privajamo na nizke spalne temperature v rastlinjaku in jih ob primernem času zasadimo nazaj v naravo. Dokler zemlja ni dovolj topla, morajo počakati v loncih, marca pa gredo ven.« Pustijo jih rasti dve, tri leta, potem pa imajo možnost, seveda že bolj odrasle, spet iti v goste k ekološko ozaveščenim ljudem.

»Vsako leto se potrudimo in priskrbimo izključno slovenska drevesa. Žalostno in čisto mimo našega ekološkega koncepta bi se nam zdelo, če bi moralo drevo, ki ljudem popestri najlepše trenutke, prepotovati na tisoče kilometrov. Mi decembrske gostje večinoma pripeljemo iz koroške drevesnice Omorika. Vsako drevesce je bilo zelo skrbno izbrano. Na obisk gredo le najlepše, najkrepkejše in najbolj zdrave, vendar je kljub vsemu dobro, če se naročniki zavedajo, da v goste prihaja živo drevo, in ne plastično, pri katerem lahko človek poljubno izbira simetričnost in košatost,« poudarja Matic Senica.

Maksi, Magde, Magdalene ...

»Zelo radi si predstavljamo, da gre drevesce k družini le za nekaj časa na počitnice. Zlasti otroci imajo s tem navadno veliko veselja. Izza vrat pogosto slišimo klice 'Hej, mama, hitro, hitro, dreveščkarji gredo!',« se nasmehne Matic in pove še: »Zanimivo je videti, kako lepo jih nekateri okrasijo. Navadno se odločajo za bolj naravno okrasje, brez dolgih nizov utripajočih lučk in plastičnih girland. Prav simpatične in privlačne so ozaljšane z majhnimi storžki. Še zlasti prijetno pa je, da otroci smrečico pogosto poimenujejo. Imeli smo že Makse, Magde, Magdalene in vsa mogoča druga imena. Družine naše drevo sprejmejo v dom kot živo bitje in z njim tudi tako ravnajo. To nas zelo veseli. Tisti, ki enkrat gostijo takšno drevesce, si ga potem želijo vsako leto.«

Seveda je treba za gostujoče zelene gozdne vile primerno skrbeti. Kaj je dobro vedeti? »Bistveno je, da imajo drevesca dovolj vode. Približno na dva dni jih je treba dobro zaliti. Z dvema ali tremi decilitri vode. Drevesca se ne počutijo dobro, če so postavljena neposredno ob toplotnem viru. Dlje ko bodo od njih, bolj bodo hvaležna. Zelo so občutljiva tudi, če vanje piha topel zrak ali če so na prepihu, zadovoljna pa bodo tudi, če ne bodo izpostavljena ravno tropskim razmeram. Pri normalni sobni temperaturi jim ne bi smelo biti hudega,« zagotavlja Senica.

Podrobnejša navodila, kako je treba skrbeti za drevesce, vsak gostitelj dobi ob dostavi, lahko pa jih prebere tudi na privesku, s katerim dreveščkarji opremijo vsako smrečico posebej. »Gostje imajo zelo rade tudi osvežujoče škropljenje z vodo, še zlasti pa so dovzetne za prijazne besede in lepe poglede,« zagotavlja.

Drevesničarji opozarjajo, da nekatere srebrne smreke, predvsem zaradi procesa obnavljanja v zimskem času, na notranji strani rahlo porjavijo. »To je povsem naraven pojav, zato je skrb, da je gostja zbolela ali da strada, povsem odveč,« še opozarja dreveščkar in si želi, da bi živa drevesa gostilo še več ljudi.