Tiskane izdaje
Potem ko so s kopanjem železniškega predora Lötschberg v Bernskih Alpah v Švici pred desetletjem nepričakovano naleteli na geotermalne izvire, iz države, ki je doslej slovela predvsem po siru in čokoladi, prihajajo tudi lične pločevinke kaviarja. Podjetje Tropenhaus Frutigen naravno odkritje namreč izkorišča za gojenje tropskega sadja in jesetra oziroma kaviarja.
In kako so lahko v Frutigenu, malem kraju sredi švicarskih Alp, prišli do tako nenavadne zamisli? Ko so gradbeni delavci pred desetletjem naleteli na izvire, ki so bruhali po 70 litrov tople vode (18 stopinj Celzija) na sekundo, so bili povsem obupani, kam preusmeriti vodo. Ker je bila pretopla, da bi jo preusmerili v bližnjo reko, saj bi to gotovo pustilo posledice za tamkajšnje živalstvo in rastlinstvo, je žena glavnega inženirja Petra Hufschmieda, po rodu Rusinja, prišla do zamisli, da bi toplo vodo izkoristili za ureditev ribje farme.
Prve jesetre, kupljene v Franciji in na Madžarskem, so v Frutigen prispele že leta 2005, dve leti, preden se je odprl predor, toda prvi švicarski kaviar so lahko poskusili šele lani. Samice jesetra začnejo v ujetništvu namreč proizvajati jajčeca šele po šestih letih. Prvih 200 kilogramov kaviarja so prodali večinoma v Švici, v prihodnje pa si obetajo, da bodo dve tretjini kaviarja prodali na tujem.
Danes v toplih bazenih plava okoli 35.000 sibirskih jesetrov in kot ocenjujejo v Tropenhaus Frutigen, bi se letos lahko pohvalili s približno 800 kilogrami kaviarja, pri čemer cena za kilogram v povprečju dosega skoraj 2.500 evrov. V nadaljevanje si želijo doseči populacijo 60.000 jesetrov in pridobiti kar tri tone kaviarja na leto. Kaviar pod znamko Oona in sloganom »pravi alpski švicarski kaviar« pakirajo v škatlice med 30 in 500 grami.
Gojenje sibirskega jesetra, ki je na rdeči seznam Mednarodne zveze za ohranjanje narave uvrščen kot ranljiva vrsta, se je začelo v 70. letih prejšnjega stoletja v nekdanji Sovjetski zvezi. Izbran je bil zato, ker je njegov ciklus razmnoževanja eden od najkrajših v družini (od šest do osem let namesto petnajt let), ker ga je mogoče gojiti samo v sladki vodi, medtem ko se drugi jesetri selijo med morjem in rekami. Da se zlahka prilagajajo tudi spremenjenim temperaturam, pa dokazujejo tudi »švicarski«.
AFP
