Meditacija -  tudi znanost jo priporoča, a kaj pravzaprav je?

Številne raziskave potrjujejo, da meditacija dobro vpliva na možgane in srce. Kako začeti?
Objavljeno
21. januar 2014 12.46
Posodobljeno
22. januar 2014 11.00
USA/
Katerina Vidner Ferkov, Delo.si
Katerina Vidner Ferkov, Delo.si

Psihiatrinja Rebecca Gladding piše, da so ljudje večinoma nezaupljivi, ko jim pove, da meditacija pozitivno vpliva na vsa področja življena vadečih. Trdi, da od petnajst minut do pol ure meditacije na dan lahko spremeni zaznavanje okolice in samega sebe.

Kot ugotavlja ameriška študija, objavljena leta 2012, meditacija občutno zmanjšuje možnost kapi in srčnih obolenj. Istega leta objavljena študija, ki združuje nevrološko in psihiatrično znanje, pa ugotavlja pozitivne spremembe v možganih oseb, ki se ukvarjajo z meditacijo.

Povsem napačno bi bilo sklepati, da je meditacija pogojena le z vero. V latinščini, odkoder beseda izvira, meditatio pomeni temeljni filozofski ali duhovni razmislek, ki mu sledi poglobitev.

Najpogostejši vizualni priklic ob besedi meditacija je oseba, sedeča v položaju lotosa in z zaprtimi očmi. Vendar ni nujno vedno tako, meditacija lahko poteka tudi z odprtimi očmi in stoje.

Različni načini meditacije se pojavljajo tudi v programih za obvladovanje stresa v bolnišnicah, kot je klinika Mayo.

Kaj pravzaprav je meditacija?

Meditacija je čas, ki ga preživimo v spokoju in tišini in ga namenimo sproščanju, osredotočanju, umirjanju in poglobljeni analizi ali višjim etičnim načelom oziroma duhovnim praksam.

Izvajanje meditacije praviloma zahteva osamitev ali umik. Kajti obkroženi z različnimi zvoki in dejavnostjo, začetniki in začetnice le težko meditirajo. V takšnih okoliščinah navadno uspe meditirati le tistim z večdesetletno prakso.

Katera oblika meditacije je najbolj priljubljena?

Na Zahodu je najbolj priljubljena meditacija, povzeta po budističnih načelih, ker zaradi svoje nereligiozne naravnanosti ustreza postulatom zahodne znanosti. V strokovnih tekstih pogosto ne boste našli besede meditacija, temveč besede, kot so osredotočanje, zmanjševanje stresa, sproščanje ali čuječnost, odvisno od prevoda in umeščenosti njene izvedbe.

Najpogosteje uporabljeni angleški izraz za meditacijo v strokovnih tekstih je mindfulness.

Budistična meditacija

Pri meditaciji, ki temelji na budističnih načelih, ne potrebujete ničesar - le sebe. Ni potrebna osredotočenost na določeno duhovno sporočilo ali svete podobe.

Obstaja več vrst budistične meditacije, na Zahodu je naboj razširjena vipassana, ki v zelo grobem prevodu pomeni »videti stvari take, kot so«.

Pri tej meditaciji je pomembno predvsem, da smo zavestni in pozorni. Kako dihamo? Kje sedimo? Svoje občutke poizkušamo samo opazovati. Budistična tradicija meni, da je vse spremenljivo, zato dovolimo, da različna stanja  v našem umu obstajajo. Ker jih ne poveličujemo ali se jim upiramo, temveč jih prepoznamo in ozavestimo, obstaja več možnosti, da bomo ne glede na menjujoče se razpoloženje bolj osredotočeni in umirjeni.

Jogijska meditacija

Pogosta poenostavljena razlaga je, da je telesna vadba jogijskih položajev že meditacija. Vendar so telesne in dihalne vaje le uvod v meditacijo, ker sprostijo telo in um.

V tradicionalni jogi se za meditacijo uporablja mala, molek z jagodami. Med meditacijo se mala uporablja za štetje ponovitev mantre, ki jo oseba prejme od duhovnega učitelja.

Raziskava, opravljena v splošni bolnišnici Massachusetts in medicinskem centru Beth Israel Deaconess, je pokazala pomembne razlike pri rezultatih med osebami, ki so se sproščale in tistimi, ki so izvajale celoten program joge (vadba, mantre, dihalne vaje, molitev). Takšna oblika meditacije naj bi ugodno vplivala tudi na telesno presnovo.

Krščanska meditacija

Čeprav je v javnosti trenutno manj poudarjeno, tudi krščanstvo v svoji duhovni tradiciji uporablja meditacijo. Pomembni avtorji in avtorice so tudi v krščanski tradiciji poudarjali pomen meditacije za doseganje duhovnih uvidov (Terezija Avilska, mojster Eckart, sveti Janez od Križa).

Najpogostejša meditacija krščanske tradicije je poleg poglobitve v krščanske zapise, molitev z rožnim vencem, ki posnema princip jogijske in budistične meditacije z malo in izgovarjanjem božjega imena.

Kako začeti?

Dovolj zahtevno je že, da poizkusite sedeti v tišini in sprostiti um. Sliši se preprosto, vendar ni. Um se namreč začne zapletati sam vase in pripovedovati zgodbe (ne vedno prijetne).

V neprecenljivo pomoč pri meditaciji in sproščanju je zato osredotočanje na tisto, kar nas bistveno določa - na dihanje. Osredotočanje na vdih in izdih, ne prepuščanje tuhtanju, in zavestno opazovanje telesa so osnova meditacije.

Osnovna navodila:

  • Naj se vam ne mudi.
  • Ne pričakujte ničesar.
  • Opazujte samega sebe in svoje misli.
  • Skušajte biti sočutni do sebe in drugih.

Če vam je že sama misel sedenja v tišini in temi odbijajoča, si prižgite svečko, uporabite naravna eterična olja in poslušajte umirjeno glasno (klasična glasba, kitajska ali indijska tradicionalna duhovna glasba, petje cerkvenih zborov različnih duhovnih tradicij), primerna je tudi inštrumentalna glasba ali posneti zvokov narave (šumenje potoka, ptičje petje, zvok oceana in podobno).

Kako zaposliti begajoči um, vsiljive misli?

Ker je po vzhodni filozofiji um opica, ki neprestano nagaja - tudi, ko želite mir pred njo, se je uvedlo ponavljanje manter ali molitev. Načeloma ni pomembno, s katere duhovne tradicije uporabljate mantre ali molitve. Te so namreč učinkovito orodje, da se vaš um zamoti z nečim, kar je usmerjeno pozitivno. Nekateri uporabljajo namesto manter ali molitev tudi pozitivne afirmacije.

Meditacija ni pobeg od težav

Meditacija ne pomeni lahkotnega pobega iz realnosti in spremljajočih težav, temveč je vaja v budnosti in zavestnosti, kasneje tudi v samoanalizi in samoobvladovanju. Je vaja, ki se osvaja postopoma in ostane zvesta spremljevalka skozi celo življenje, pravzaprav do zadnjega diha.

Priporočljivo je obiskovanje tečaja za meditacijo ali uvajanje s pomočjo izkušene, zaupanja vredne osebe oziroma terapevta, ki omogoča dovolj informiran začetek samostojne vadbe.

Najpogostejše napake

Najboljši čas za meditacijo je zgodnje jutro ali čas pred spanjem. Pred meditacijo se ni dobro preveč najesti.

Če preradi zvrnete kozarec alkoholne pijače oziroma menite, da je rekreativno uživanje drog pomemben del vaše sprostitve, potem vam meditacija ne bo ustrezala oziroma ne bo imela zaželenih učinkov.

Predpogoj za meditacijo, tako trdita jogijska in budistična tradicija, je namreč, da živite po določenih etičnih načelih: vzdržati se morate ubijanja, nasilja, laži, kraje, omamljanja in prekomerne spolnosti.

Uživanje substanc, ki vplivajo na zavest ali pretirano vznemirjenje, namreč ne omogočata opazovanje stvari takšnih, kot so, kar je ključ meditacije.  Nasilje prav tako vpliva na duševnost posamezne osebe, ki se zato težje umiri in zazre sama vase.

Jogijska in budistična tradicija poudarjata tudi vlogo vegetarijanske prehrane pri meditaciji.