Tiskane izdaje
Najdražji čaj in najdražja kava na svetu imata precej skupnega. Oba prihajata iz Azije in sta neločljivo povezana s prebavo živali, bolj natančno z njihovimi iztrebki. Kot najdražja kava na svetu slovi tako imenovani kopi luvak, ki ga pridobivajo na indonezijskih otokih Bali, Java, Sulavesi in Sumatra, na Filipinih, Vzhodnem Timorju in v Vietnamu. Ne gre za kakšno posebno vrste kave, ampak za način, kako jo pridobivajo. Plod kave, v katerem se skrivajo njena zrna, namreč rade jedo živali cibetovke, ki so podobne bolj znanim mungom ali tudi v Sloveniji živečim kunam. Cibetovke prebavijo samo meso ploda kave, zrna pa z iztrebki neprebavljena izločijo. Zbiralci jih umijejo in potem je njihova predelava enaka kot pri običajni kavi.
Menda ima kopi luvak izjemen okus zahvaljujoč prebavnim encimom v črevesju cibetovk. Poznavalci so za pol kilograma pripravljeni odšteti od 80 do 470 evrov, za vietnamsko različico celo 2500 evrov. Cena je tako visoka zaradi okusa, verjetno še bolj zaradi tega, ker je za zbiranje posameznih kavnih zrn iz dreka cibetovk po tleh džungle ali nasadov kave nujnih veliko delavcev in njihovega časa. Največ te prav posebne kave prodajo v bogatih azijskih državah Japonski, Južni Koreji in Tajvanu; prodira tudi v Združene države Amerike in Evropo. Kljub zasoljenosti je cena kopi luvaka prava bagatela v primerjavi z denarjem, ki ga namerava za svoj pridelek zahtevati Kitajec An Yanshi. Ta se ne ukvarja s kavo, ampak s čajem. Ko bo zgodaj spomladi pobral prve lističe s svojega približno hektar velikega nasada – prva trgatev velja za najbolj kakovostno – jih namerava prodati za 220.000 juanov za pol kilograma, kar znaša reci in piši več kot 27.000 evrov.
Seveda je osnovno vprašanje, zakaj bo Anov čaj tako poseben. Novopečeni podjetnik je pojasnil, da je čajevce, s katerih bo trgal lističe, gnojil samo z iztrebki pand. Enajst ton jih je kupil v gorah Sečuana na jugozahodu države, kjer imajo center za razplod, saj se belo-črni medvedi, simbol Kitajske, zelo neradi razmnožujejo in jim grozi, da bodo izumrli. Da bi za gnojenje uporabil prav iztrebke pand se je spomnil lani, ko je bil na nekem seminarju, tam so predstavili ugotovitev, da pande prebavijo samo tri desetine bambusa – njihove večinske hrane –, ki ga pojejo, sedem desetin vsega pa izločijo neuporabljenega. Zato je v njihovih iztrebkih veliko hranilnih snovi in An je prepričan, da so veliko boljše gnojilo od kemičnih pripravkov.
Čeprav An nima posebnih dokazov, je novinarjem francoske tiskovne agencije AFP – medtem ko so lahko občudovali sveži drek pand v steklenih posodah – razlagal, da bo njegov čaj ljudem pomagal znižati telesno težo in jih zaščitil pred radioaktivnim sevanjem. O uspehu svojega podjetja, poimenoval ga je Panda Tea (Pandin čaj), je tako prepričan, da je pustil službo na sečuanski univerzi, poučeval je kaligrafijo, na Kitajskem zelo cenjeno umetnost lepega pisanja. Po njegovem mnenju bo izjemno dragi čaj prava uspešnica.
Vendar osnovni Anov namen menda ni mastno služiti, ampak spodbuditi ljudi k zaščiti narave, preden bo prepozno, in predvsem spodbujati prehod s kemičnih gnojil na naravna. »Ljudje bi morali vzpostaviti harmoničen odnos z nebom, zemljo in okoljem. Vsakdo ima obvezo, da varuje okolje,« je svojo filozofijo predstavil nekoliko newagersko.
Seveda se vsi z Anom ne strinjajo. Nekateri dvomijo, da bi morebitni koristni učinki njegovega pridelka lahko odtehtali astronomsko ceno. Druge pa predvsem zabava način gnojenja. »Učitelja bi rad vprašal: zakaj preprosto ne poje pandinega govna? Tako bi dobil vseh 70 odstotkov hranil, kolikor jih vsebuje,« mu je svetoval neki internetni šaljivec. AFP Kitajec An Yanshi ima pande (na fotografiji razkazuje posodo s svežim govnom te živali) tako rad, da se z novinarji dobiva oblečen v kostum, podoben belo-črnim medvedom.
