Slovenska Wikipedia praznuje prvih deset let obstoja

Slovenski uporabniki Wikipedie so objavili več kot 130.000 člankov.
Objavljeno
23. februar 2012 15.09
Jernej Polajnar, slovenski Wikipedist
Staš Ivanc, Panorama
Staš Ivanc, Panorama

Šestindvajseti februar 2002 je pomemben datum za slovenski splet. Tega dne je namreč začela delovati slovenska različica proste spletne enciklopedije Wikipedia. V teh letih so slovenski uporabniki na njej objavili že več kot 130.000 različnih člankov.

Slovenska Wikipedia je še iz časov, ko še ni bilo ustaljenih postopkov. Če nekdo hoče odpreti lokalno različico v svojem jeziku, je treba na centralni strani za koordinacijo najprej vložiti prošnjo. Tam se najprej preveri, ali gre za jezik, ki je dejansko priznan kot jezik. Zdaj obstaja tudi »inkubator«, kjer se postavi infrastruktura, še preden je uradno odprta nova jezikovna različica. Če stvar funkcionira, se jo zažene.

Pomembno pa je tudi, da ima potencialno občestvo urejevalcev, ki se je pripravljeno aktivno ukvarjati s tem, je povedal Jernej Polajnar, (za zdaj še neuradni) tiskovni predstavnik slovenske Wikipedie in koordinator srečanja SloWiki10, ki poteka ta konec tedna ob deseti obletnici slovenske Wikipedie in na katero bodo prišli tudi tuji gostje, kot so Ting Chen, predsednik Fundacije Wikimedia, ter Bence Damokos in Miloš Rančić iz komiteja za podporo lokalnim podružnicam Wikimedie. Med drugim bodo govorili tudi o ustanovitvi društva Wikimedia Slovenija, lokalne podružnice Fundacije Wikimedia, ki bi zainteresiranim wikipedistom omogočala bolj formalno organizirano udejstvovanje.

Popolna odprtost

Wikipedio lahko ureja vsak, in to brez predhodne registracije; vsakdo ima pravico posegati v vsebino, ki so jo pripravili drugi. Obstajajo težnje, da bi se neregistriranim uporabnikom preprečilo ustvarjanje novih strani, ker se dogajajo tudi zlorabe, poleg tega pa je precej dela z urejanjem člankov neizkušenih avtorjev. Wikipedijin vmesnik je še vedno nekoliko okoren, saj zahteva vnos vseh ukazov tekstovno.

Uporabnik si lahko z ustvarjanjem kakovostnih prispevkov pridobi določen ugled v skupnosti in dobi administratorska pooblastila, ki mu jih odobrijo člani skupnosti z glasovanjem. Funkcija administratorja Wikipedie se razlikuje od funkcije administratorja ali moderatorja na spletnih forumih. »Načeloma nimamo nekih večjih pooblastil glede vsebine, smo samo skrbniki, ki nam je bilo zaupano nekaj dodatnih orodij: lahko brišemo strani ali preprečimo urejanje nekomu, ki vztrajno vandalizira prispevke,« pojasnjuje Jernej Polajnar. Poznajo pa tudi funkcijo birokrat, ki uporabniku na podlagi glasovanja podeli status administratorja ali birokrata, ne more pa mu ga odvzeti. To pravico imajo samo globalni skrbniki.

Po statističnih podatkih, objavljenih na Wikipedii, je pri nas 31 administratorjev in devet birokratov. Na slovenski Wikipedii je doslej svoje članke oddalo skoraj 92.000 uporabnikov, od katerih jih je 522 aktivnih, kar pomeni, da so v zadnjih 30 dneh izvedli kakšno dejanje. Za primerjavo, angleška različica ima skoraj štiri milijone člankov, 16 milijonov uporabnikov (150.000 aktivnih) in 1500 administratorjev. Sama Fundacija Wikimedia, ki nadzoruje izvajanje projekta proste enciklopedije, ima le 75 zaposlenih, vse drugo temelji na prostovoljnem delu.

Širjenje prostega znanja

»Smisel Wikipedie je širjene prostega znanja, o katerem si želimo, da bi vedno ostalo prosto. To kaže tudi licenca CreativeCommons, ki vsakomur dovoljuje redistribucijo, preurejanje in uporabo vseh vsebin, zahteva le, da se navede avtor in da vsebina ostane prosta,« pravi Jernej Polajnar.

Wikipedia same sebe ne obravnava kot popolnoma zanesljivega vira ravno zaradi svoje odprte narave, saj se lahko zgodi kakšna zloraba, ki je drugi ne opazijo takoj. »Zato vedno poudarjamo, da je treba navajati vire za vsak podatek, ki bi bil lahko za koga sporen, in spodbujamo bralce, da Wikipedio uporabljajo le kot priročno zbirko podatkov, ki jih je treba preveriti.«

Wkipedia proti Sopi

Angleška Wikipedia je v drugi polovici januarja izvedla protestno akcijo proti predlogu protipiratskega zakona (Sopa) v ameriškem kongresu in za 24 ur zaprla svojo spletno stran, kjer je uporabnika pričakal napis: »Predstavljajte si svet brez prostega znanja.«

»Skupnost je spoznala, da bi bil s sprejetjem takšne zakonodaje – podoben primer je zdaj Acta – resno ogrožen njen obstoj. Cilj Sope je bil mogoče legitimen: zaščititi intelektualno lastnino. Toda način, na kakršnega je bilo to predlagano, bi zagotovo naredil več škode kakor koristi, saj bi nekaterim posameznikom ali podjetjem omogočil nadzorovanje spletne vsebine. Kdor koli bi lahko podal zahtevek za umik neke vsebine, češ da gre za kršenje avtorskih pravic, in internetni ponudnik bi moral takoj preprečiti dostop do te vsebine – šele potem bi se ugotavljalo, ali je bil zahtevek upravičen ali ne.«

»Veliko ljudi zamenjuje Wikipedio z brezplačnim oglasnikom. Vsak dan naletimo na primer, ko predstavnik kakšnega podjetja na Wikipedio skopira svojo promocijsko stran. Administratorji to opazimo, in če gre res za zelo očitno oglasno naravnan slog, prispevek po hitrem postopku odstranimo in na to opozorimo avtorja. Če pa še vztraja, mu v skrajnem primeru onemogočimo nadaljnje objavljanje.«

Pisci in prihodnost

Zdaj 31-letni Jernej Polajnar je marca 2007 napisal prvi prispevek na slovenski Wikipedii, ko je naletel na pomanjkljivo napisano temo s svojega področja (biologija). »Prijel sem se za glavo, kako lahko to nekdo napiše. Marsikdo bi si rekel, saj bo nekdo drug popravil, jaz pa sem si rekel, kdo pa bo, če ne jaz,« se spominja. Počasi ga je zagrabilo in stvar je postala hobi.

Med najaktivnejšimi pisci slovenske Wikipedie je tudi nekaj upokojencev, ki so po upokojitvi iskali nekaj, s čemer bi lahko zapolnili svoj čas, in so odkrili Wikipedio. »Prispevajo zelo kakovostne in dolge članke, pa tudi potrpljenje,« pravi Jernej.

Skozi vsa leta Wikipedijinega obstoja so se pojavljale kritike, češ da je nezanesljiva in netočna. Prav njena odprtost v resnici omogoča tudi vandalske napade, neobjektivnost in slabšo kakovost nekaterih prispevkov. A na srečo se napake in namerne sabotaže hitro popravijo. Ogromen krog uporabnikov in avtorjev pa poskrbi za to, da so v spletni enciklopediji tudi teme, ki sicer ne bi našle prostora v običajnih enciklopedijah.

Wikipedia je v dobrem desetletju delovanja postala simbol odprtega spleta, na katerem lahko vsi dostopajo do vseh vsebin in jim lahko dodajo svoj glas, brez omejevanja in prikrivanja. Njena največja prednost je tudi brezplačnost. Noben članek ni plačljiv in noben avtor ni plačan. In kakor so ugotovile raziskave, v njej ni niti toliko napak, še posebej pri znanstvenih tekstih, kjer je po pisanju strokovne revije Nature skoraj primerljiva s slovito Enciklopedijo Britannico. Seveda so Britanci to odločno zavrnili.

»Želimo si čim večje občestvo, Wikipedia je sistem, ki deluje, če ima veliko sodelujočih. Želimo si zrelih ljudi, ki razumejo, kaj je to enciklopedija, pri čemer zrelost ni nujno povezana s starostjo. Wikipedia je nenehno v nastajanju in vsebina se nenehno izboljšuje.« Jernej Polajnar, slovenski wikipedist