Zakol pred CD: »Svinja je umetnost, umetnost je svinja«

Projekt Rezervoar: provokacija Maše Gale, Eve Kastelic, Katje Felle, članic 3kolektiva, bo danes dobila epilog.
Objavljeno
24. september 2012 15.10
Posodobljeno
25. september 2012 09.00
Helena Peternel Pečauer, Panorama
Helena Peternel Pečauer, Panorama

Društvo za zaščito živali je lahko mirno, saj bodo danes ob 17. uri pred glavnim vhodom na ploščadi Cankarjevega doma koline zgolj simbolične.

Tam se bo zgodilo sklepno dejanje performansa, s katerim je 3kolektiv sodeloval na 16. Slovenski kiparski razstavi. Glavna akterka, tristokilogramska rdeča svinja, bo za slovensko umetnost dala svoje mlado življenje.

V ljubljanski Mestni hiši bodo še dober mesec na ogled umetniška dela 24 avtorjev, ki jih je selektorica dr. Petja Grafenauer izbrala izmed 50 prispelih prijav najbolj reprezentativnih kiparskih del preteklega leta.

Rdeča nit razstave je odziv na trenutni položaj v kulturi, ki na različne načine neizogibno vpliva na življenje in delo umetnikov.

Selektorico je navdušil tudi projekt Rezervoar s podnaslovom Svinja je umetnost in umetnost je svinja, ki ga je zasnovala umetniška skupina 3kolektiv. Deluje od leta 2010, sestavljajo pa jo Ljubljančanki Maša Gala in Eva Kastelic ter Katja Felle iz Slovenj Gradca.

Vse tri so absolventke slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in že pripravljajo diplome. V praksi se mladenke lotevajo socialnih problematik in se izražajo na razširjenem področju umetnosti.

Pri njihovih projektih je ključno prosto preklapljanje med mediji. »Položaj umetnikov je v Sloveniji trenutno zelo slab. Na tej hipotezi je temeljil razpis za 16. kiparsko razstavo, nam pa se je iz nje rodila ideja za geslo projekta. Parafrazirale smo verz iz Integralov Srečka Kosovela, Gnoj je zlato in zlato je gnoj. Kosovel je v teh časih znova aktualen,« je prepričana Maša Gala.

Čeprav so dekleta še zelo mlada, Maša je s 27 leti najstarejša, že vedo, da so produkcijske možnosti za izvedbo razstav iz leta v leto bolj negotove, sredstva, ki določajo razmerje med zasnovo in izvedbo, pa tako omejena, da avtorji ne morejo računati niti na razstavnino.

Produkcija razstave je bila letos povsem odvisna od ustvarjalnosti, prilagodljivosti in iznajdljivosti posameznega avtorja. Odprti koncept je sprejel dela s kritično držo do položaja, v katerem se je znašla njihova praksa, in zavedanjem nezavidljivega družbenega položaja, v katerem se je znašel mali človek.

Vse lepo in prav, projekt Rezervoar se je teoretično odlično vklopil v kontekst razpisane teme, v praksi pa se je nekoliko zataknilo.

»Na razstavi v Mestni galeriji smo navzoče samo z dokumentom, ki pove, da smo za projekt zapravile 3720 evrov lastnih sredstev, na koncu pa bomo vpisale še, koliko bo svinja medtem prislužila, saj je v njenem trupu nameščen rezervoar. Deluje kot velikanski hranilnik. Ljudje vanj vržejo vsoto denarja po lastni presoji, svinja pa jim prispevek odsluži. Ima vgrajen senzor, ki registrira vnos in jo aktivira, da zaigra zadnji del Wagnerjevega Nibelunškega prstana Götterdämmerung,« pojasni Maša.

No, ampak objektu je bilo zaradi napačnih interpretacij prepovedano stati na trgu pred Mestno hišo. Ker dekletom ni uspelo pridobiti urbanističnega dovoljenja pa tudi podžupan Janez Koželj nad projektom menda ni bil navdušen, so ga za nekaj časa ob odprtju postavili v odročen kot na Ribjem trgu.

»Bile smo razočarane, da projekt, ki je družbeno in sistemsko kritičen, ne pa obsojajoč, ne more doživeti realizacije v zastavljenem obsegu,« se je v imenu vseh treh izrazila Eva Kastelic: »Če bi svinjo postavile v galerijo, bi izgubila sporočilnost in se odmaknila od namena. Po številnih pogovorih z odgovornimi so nam določili lokacijo v nekem parku za filozofsko fakulteto. S tem se nismo strinjale. Hotele smo beton, in ne trave. Projekt je bil načrtovan in izdelan za urbano okolje, kar smo utemeljile v dokumentaciji. Ne vem, je niso prebrali ali kaj? Nas je pa zelo prijetno presenetilo vodstvo Cankarjevega doma. Rade volje so nam ponudili ploščad, kar se je pokazalo za idealno rešitev. Sprevod, ki je rdečo svinjo pospremil iz kota na Ribjem trgu pred Cankarjev dom, kjer čaka na nocojšnji zakol, se je zgodil spontano, izvedli pa smo ga prejšnji torek.«

Rezervoar je prvi skupni projekt, pod katerega se je podpisal 3kolektiv. Dekleta so ga načrtovala dve leti in čakala na ustrezen razpis.

Objekt, s katerim premierno prihajajo na prizorišče, je interaktivna instalacija v obliki velike rdeče svinje s funkcijo hranilnika. Dolg je kar 3,45 metra in tehta dobrih 300 kilogramov, zato organizacija transporta še zdaleč ni bila preprosta.

»Za vstop v javno sfero se nam je zdelo idealno oblikovati velik kip. Objekt svinje smo tri mesece izdelovale na domačiji Negovana Nemca v Biljah pri Novi Gorici. Pomagal nam je kolega Marek Fakuč, ki sodeluje tudi pri performansu,« pove Katja.

Eva pa jo dopolni: »Material smo izbrale glede na namen. Zamislile smo si, da bo objekt stal pod milim nebom, torej mora biti obstojen. Naša svinja ima železno konstrukcijo, nanjo smo nanesle mavec, obstojnost pa smo dosegle z uporabo poliestrske mase in zaščitne barve. Teža preprečuje, da bi nam jo kdo ukradel. K projektu sodi še foto- in videodokumentacija prevoza. Objekt, rojen na periferiji, smo si želele preseliti iz vaškega okolja v urbano, s travnika na beton.«

Evin brat Luka Kastelic je zmontiral videospot iz posnetkov, ki so jih dekleta nizala med potovanjem svinje iz Bilj v Ljubljano, kar se je zgodilo 5. septembra, dan pred odprtjem razstave.

»Naložili smo ga na tovornjak. Ker nimamo izkušenj s tako velikimi objekti, je bilo zelo zapleteno. Pot je trajala dve uri,« je povedala Maša.

»Podoba svinje je že od nekdaj povezana z obiljem in denarjem, obenem pa je simbol nečistosti in požrešnosti. To obliko smo vzele za metaforo današnjega časa na način družbene provokacije. Umetnost tvori lastno ekonomijo, dovoljuje vsakršno kršenje tematik in pravil ter se svobodno poigrava z različnimi materiali in simboli. Ekonomija umetnosti odseva ekonomijo denarnega kapitala, zato umetniki preverjamo vzporednice med njima. Družba si sama kroji usodo in s tem tudi usodo umetnosti. Koliko smo torej v resnici pripravljeni žrtvovati zanjo in ali nam sploh kaj pomeni? To prepuščamo Slovencem, kajti nocoj, ko bomo razdrli hranilnik, se bo pokazalo, koliko je kdo pripravljen žrtvovati za umetniški užitek,« je že zelo radovedna Katja, najmlajša članica 3kolektiva.

»Zelo me žalosti, ko slišim ali berem, da smo umetniki družbeni paraziti. Vsi bi se morali zavedati, da bo slovenski narod propadel, če umetniki ne bomo več delali. Kot narod nas definira ravno umetnost. Kaj bo, če nehamo slikati, pisati knjige, izdajati časopise, snemati filme in podobno? Razumemo, da je primaren zagon gospodarstva, a tudi umetnost je del družbenega dogajanja. Sedanji odnos do kulture vzbuja skrb,« ugotavlja Maša.

Eva jo dopolni: »Naš projekt je narejen prav za slovensko umetniško sceno. Vemo, da se drugod po svetu veliko vlaga v umetnost, govori se o velikih vsotah, Slovenija pa tega trga sploh nima. V New Yorku, Parizu, Tokiu je povsem drugače. Toliko smo že potovale po svetu, da smo videle, kakšen je lahko odnos do umetnosti. V Ljubljani opažamo, da se za naš kip še najbolj zanimajo turisti. Veliko se jih slika ob svinji, nekateri jo celo zajahajo. Mislijo, da je svinja za Slovenijo nekaj podobnega kot medved za Berlin ali krave za Pariz. Čeprav to ni čisto iz trte izvito. Etnolog dr. Janez Bogataj trdi, da je ena od svinjskih pasem v Sloveniji dejansko avtohtona.«

Na ploščadi pred Cankarjevim domom bo torej drevi sklepno dejanje projekta Rezervoar. Marek Ferkoč bo simbolično zaklal rdečo svinjo, dekleta pa bodo preštela, kako donosno je bilo njeno poslanstvo.

To pa še ne pomeni, da je s svinjo konec. Zakrpana bo nadaljevala pot v Celje, kjer bo novembra sodelovala na kiparski razstavi mladih umetnikov, pozneje pa bi rada obiskala ljudi še v kakšnem kraju, če bo seveda povabljena.