Tiskane izdaje
Maribor − »Podjemne pogodbe niso moj izum, to je ustaljena praksa in je po mojem mnenju ustrezna dopolnitev kadrovskih primanjkljajev,« pravi mariborski župan Andrej Fištravec, ki pojasnjuje še sodelovanje s Kitajci ter svoje poglede na razvojne priložnosti mesta in na razmere v slovenskem političnem prostoru.
Ovadbe mariborskih kriminalistov, ki so poleg njega ovadili še vodjo njegovega kabineta Martino Kositer in direktorja mestne uprave Marka Žulo zaradi zlorabe položaja, označuje za neutemeljene. Po njegovem mnenju pri uresničevanju gospodarskih načrtov ni mogel čakati na dolgotrajne postopke reorganizacije občinske uprave in je bil prisiljen zaposliti ustrezne sodelavce, podjemne pogodbe pa se mu še vedno zdijo najprimernejše.
Ali župan Maribora res potrebuje sedem svetovalcev?
Imam samo tri svetovalce, preostali štirje so moji sodelavci. Problem je nastal, ker z dvema svetovalcema ne morem sodelovati, vendar nočeta oditi.
Sta to Gregor Kosi in Bartolo Lampret?
Da. Sicer pa ima župan pravico do petih svetovalcev. Ob nastopu mandata se je moj angažma osredotočil na gospodarska vprašanja, žal pa se občinski urad za gospodarstvo ne ukvarja z gospodarstvom, temveč bolj ali manj zgolj z upravljanjem občinskih nepremičnin. Še vedno sem prepričan, da je ovadba kriminalistov neutemeljena in da s temi pogodbami nisem v ničemer presegel svojih pooblastil in nikomur omogočal pridobivanja protipravne koristi. V pogodbah so natančno definirani področje, način in čas opravljanja nalog, ki se preverjajo ne samo s poročili, temveč tudi s konkretnimi rezultati.
Trije vaši svetovalci oziroma sodelavci s podjemnimi pogodbami imajo samo srednješolsko izobrazbo.
Formalnosti niso najpomembnejše. Kar šteje, so učinki.
Občinska potovanja na Kitajsko, ki ste jo obiskali že štirikrat, še niso prinesla posebnih rezultatov.
Na Kitajskem smo bili že šestkrat, zdaj se pripravljamo, da gremo tja sedmič. Tovarna baterij, ki jo bo financiral tajvanski poslovnež Po Ši Lin, je vsekakor eden od konkretnih izkupičkov teh naših prizadevanj, prepričan sem, da bomo lahko še ta mesec predstavili lokacijo nove tovarne.
Po Ši Lin je povedal, da je informacije o možnosti naložb v Mariboru dobil od vodilnih v kitajskem podjetju CHTC, ki je prevzelo mariborski Durabus, torej bi težko rekli, da je njegov prihod plod vaših potovanj na Kitajsko?
Lin informacije zbira na različne načine. Mi smo organizirali poslovne konference v Šanghaju in v Guangzhouu, odzivi so zelo dobri in prepričan sem, da bodo tudi druge konkretne naložbe kmalu sledile.
Danes z vsega sveta romajo delegacije na Kitajsko in vlečejo Kitajce za rokav, zakaj bi jih zanimal prav Maribor?
V Sloveniji zelo malo ljudi vleče Kitajce za rokav, slovenski poslovneži nanje čakajo kar doma, Maribor je pri tem daleč najbolj aktiven. Kitajcem se zdi zelo zanimivo, da ima lahko mesto s sto tisoč prebivalci nacionalno opero in balet, univerzo in univerzitetni klinični center, veliko izkušenj jim lahko posredujemo tudi pri ekoloških vprašanjih in recikliranju odpadkov.
Težko bi rekli, da je Slovenija pri recikliranju odpadkov v evropskem vrhu, že v sosednji Avstriji bi Kitajci lahko videli veliko bolj celovite rešitve. Ampak ali je preferiranje Kitajcev in s tem njihovega modela sinteze komunistične diktature in kapitalistične ekonomije optimalno?
Glede tega sem pragmatičen. Če lahko tako rečem, imamo odprto zunanjo politiko, naši partnerji niso samo Kitajci, veliko delamo z Rusi, znani so načrtovani projekti z arabskimi državami.
Vendar je opazen odpor do Evrope in še zlasti do ZDA, kar tudi nasploh postaja značilnost Slovenije, ki je pravkar doživela izrazit parlamentarni zasuk v levo.
Kot rečeno, sem pragmatičen, veliko sodelujemo tudi z evropskimi državami in ne nazadnje tudi z ZDA. Kar zadeva delitev na levico in desnico, pa je to zame povsem zastarel način razmišljanja, ki je že vsaj petdeset let neprimeren. Kitajska res razvija specifičen sistem socialističnega kapitalizma, pri tem se mi zdi pomembna predvsem možnost, da lahko vsaka država izbira svoj koncept razvoja.
Veliko omenjate pragmatičnost, ampak glede na vašo vstajniško dediščino je verjetno marsikdo pričakoval predvsem uveljavljanje določenih striktnih načel, morda tudi nekoliko utopičnih idealov?
V moji županski ekipi smo o tem veliko razmišljali, vendar je naša prva naloga oživiti mariborsko industrijsko tradicijo, ki je bila izbrisana povsem po nepotrebnem. To je bil predvsem ideološki izbris. Tovarna avtomobilov v bližnjem Gradcu dokazuje, da takšna industrija v tem delu Evrope nikakor ni neperspektivna.
Kakovost izdelkov in prodajne možnosti graške tovarne so vendarle povsem neprimerljive z nekdanjo Tamovo produkcijo.
Tam je imel vrhunski raziskovalni oddelek, od katerega ni ostalo veliko. Kakor koli že, analizirati pretekle zgrešene odločitve je odveč, gledamo naprej in poskušamo narediti, kar se da.
Na jesenskih volitvah boste nastopili kot neodvisen kandidat, kar se kaže kot prevladujoč vzorec funkcioniranja v slovenski politiki. Tudi na nacionalni ravni imamo vrsto strank, skupaj z zmagovito na zadnjih volitvah, ki nosijo ime posameznika, strank v tradicionalnem pomenu besede je čedalje manj.
Posvečam se predvsem lokalni politiki in mislim, da na tej ravni tovrstna struktura lahko dobro funkcionira. Ne samo pri nas, v vsej Evropi obstaja kriza birokratskega vodenja politike, pri čemer imajo tudi stranke svoj delež, in mislim, da je alternativa potrebna in nujna.
Naboj vstajništva je dokončno izpuhtel?
Skupine, ki so se organizirale z vstajništvom, žal niso bile sposobne delovati skupaj, in na volitvah bom nastopil brez izključevanja pod sloganom Skupaj za Maribor.
Imate kakšen rezervni scenarij, če ne boste izvoljeni?
Nikoli nisem sedel na dveh stolih, o morebitnih tovrstnih korakih se bom odločal po volitvah.
