Kam gredo gostje, ki s potniškimi križarkami pristanejo v Kopru?

Letos bo vsaj 110.000 potnikov prišlo v Koper s potniških križark. Prihodki ocenjeni na sedem milijonov evrov. 

Objavljeno
10. avgust 2011 18.36
Posodobljeno
11. avgust 2011 06.00
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper

Koper je prejšnjo nedeljo že enajstič obiskala ladja Voyager of the Seas, ki je tokrat pripeljala 3585 potnikov in 1200 članov posadke.

V enem samem dnevu je v Koper po morju priplulo približno 4700 turistov, ki so tako ali drugače spoznavali Slovenijo. V koprskem pristanišču so bili te dni nekje na polovici sezone. Doslej je s križarkami priplulo skupaj približno 54.000 potnikov. To je absolutni rekord koprskega pristanišča.

Do konca sezone naj bi jih bilo med 105.000 in 110.000, pri čemer ne štejejo članov posadke. Mnoge zanima, kaj ta posel prinaša našemu turizmu in ali posel z gosti s križark res ni tako dober, kot ga predstavljajo nekateri.

European Cruise Council je pred nedavnim objavil podatek, da potniki s potniških križark, ki pridejo v Koper, na dan potrošijo med 40 in 60 evrov (za primerjavo: v Benetkah potrošijo 100 do 110 evrov). »To je pravzaprav lep dosežek za Koper, saj si pred sedmimi leti še sanjati niso upali, da bi lahko konkurirali drugim.

V konzorciju potniško pristanišče Koper smo izračunali, da bo slovenski turizem z gosti, ki bodo letos prišli v Koper na ladjah, ustvaril za približno sedem milijonov evrov prihodka. V to smo skušali všteti vse prihodke, tudi tiste, namenjene koprskemu pristanišču. Že v prvem letu bo Luka Koper tako poplačala velik del naložbe v poglobitev morskega dna v potniškem pristanišču,« je povedala Jana Tolja, ki je v županovem uradu zadolžena za posebne naloge, med drugim tudi za turiste s potniških križark.

Koper velja za tretje najhitreje razvijajoče potniško pristanišče v Sredozemlju. Če potniških križark v Koper ne bi bilo, niti omenjenih sedmih milijonov evrov ne bi bilo. Seveda pa nihče ne zanika, da s to vrsto turizma ne bi bilo mogoče zaslužiti več. Dober dokaz so prav sosednje Benetke (in tudi Trst), kjer si močno prizadevajo ohraniti sloves prijaznega potniškega pristanišča za plavajoče hotele.

Kam gredo gostje?

Janez Maček
iz portoroškega Atlas Ekspresa, ki ima največ izkušenj in je med turističnimi agencijami najbolj vpet v storitve s potniških križark, je povedal, da na ladji gostom ponujajo vsaj 16 klasičnih izletov po Sloveniji, poleg teh pa se gostje na kopnem odločajo še za nekaj drugih.

Tako je seveda logično, da gre skoraj vedno kak avtobus ali tudi več na Bled, nekaj jih gre v Postojnsko jamo, Lipico, bili so na furmanskem prazniku v Postojni, pogosto zavijejo v Brda (na češnje, breskve in vino), najbolj privlačna med vsemi izleti po Sloveniji pa sta Ljubljana in Padna. »Gostje si preprosto želijo videti glavno mesto, ali pa kaj domačega in pristnega. Minulo nedeljo smo v prestolnico peljali šest avtobusov, torej kakih 250 do 300 gostov,« je dejal Maček.

Jana Tolja pa razloži takole: »Res smo zadnje tedne večkrat slišali kritike iz nekaterih drugih turističnih središč, denimo iz Postojne, da gostom ne bi smeli ponujati toliko različnih izletov. A kaj moremo, gostom moramo ponuditi kar največ in potem se odločajo po svoje.

Moram pa reči, da se v ljubljanski turistični organizaciji odgovorni, mislim na Verico Leskovar in Barbaro Vajda, res temeljito potrudijo zanje. Ni čudno, da so turisti zadovoljni. Razumljivo je tudi, da gostje ne morejo na vseh postankih v vseh mestih žrtvovati preveč denarja za izlete.

Zato je morda vprašljivo, ali je paket za izlet v Postojno za 50 ali še več evrov, primerna cena. Vprašanje je tudi, kolikšno porabo si lahko privošči povprečen evropski ali ameriški gost. Nekatere starejše je motilo, ker so morali v Postojnski jami prehitro hoditi, drugi so trdili, da so na vlakcih slabo slišali. Skratka, turizem je lahko zelo različna izkušnja,« pravi Tolja, ki ugotavlja, da se pri gostih z ladij pozna tudi želja po varčevanju oziroma po previdni porabi denarja tudi na dopustih. »Samo 25 odstotkov ljudi gre organizirano na izlete, velika večina jih ostane v Kopru in bližnjih krajih ob morju in v notranjosti Istre,« je ugotovila Tolja.

Promocija brez primere

Bojan Babič
, ki je v Luki Koper zadolžen za področje potniških ladij, pravi, da je letos čutiti, da se potniki bistveno manj udeležujejo ekskurzij, ki jih organizirajo ladjarji. Tudi zato, ker so ti izleti nekoliko dražji. Namesto tega raziskujejo sami in se raje potikajo po bližnjih mestih. Seveda so tudi pri nakupih preudarni. Se pa na križarkah močno spreminja struktura gostov, in to z vseh zornih kotov.

Že po nacionalni pripadnosti ni dvakrat enako. Enkrat prevladujejo gostje iz Severne Amerike, drugič iz Evrope, enkrat je denimo na ladji kar 800 Nemcev, drugič samo sto, je pa zato 600 Špancev, ali več kot 400 Italijanov.

Enkrat je več upokojencev, drugič več družin z otroki. Tako se tudi interesi teh gostov zelo hitro spreminjajo, saj gre za različne kulture, interese in zelo različne ljudi. »Take promocije slovenski turizem v svetu še ni imel. Slovenija se je tako znašla v prodajni mreži Royal Caribbean in drugih ladjarjev ter organizatorjev križarjenj in seže v prav vse države sveta,« ugotavljajo sogovorniki.

Tako kot so različni interesi turistov, tako imajo tudi različne izkušnje tisti, ki jim prodajajo storitve. V koprski Čevljarski ulici je nekaj trgovinic, ki se še posebej trudijo. V eni od prodajaln spominkov so si omislili celo igranje na klavir.

Iz precej povprečne trgovine s konfekcijo italijanskega lastnika Oviesse, ki je sorazmerno blizu potniškemu terminalu, odhajajo gostje ob nedeljah polni vrečk. V Planetu Tuš so ugotovili, da turistov tja z avtobusi ne morejo pripeljati, ker pri načrtovanju trgovskega centra niso računali, da bi kdaj k njim prišli avtobusi. In tako je pri poslu včasih uspeh odvisen od tehničnih ovir.

V koprskem lokalu Kapitanija in Kroštola je med ladijskim obiskom zelo težko najti prosto mizo, v najbolj ekskluzivni koprski kavarni Log­gia na Titovem trgu, ki je najbližje ladji, pa se komaj zmenijo za goste. Ponudba je, znajo povedati številni, slaba in neprimerna.

Kako različno znajo prodajati svoje storitve in blago, pove primer s terminala. Na eni od stojnic je gospa, ki se trudi čez vse: gostom ponuja sveže zrele češnje, vsakomur ponudi kozarček vina, morda kakšno drugo sveže sadje (enkrat so to breskve, drugič melone, tretjič pa sir...), z gosti poklepeta in ob stojnici se ves čas nekaj dogaja. Ker ponujajo dobro domače vino, ga pri njej kupuje že precejšen del posadke. Biznis teče. Druga prodajalka je bolj sitna in že na pogled na stojnico ne obeta kdo ve kaj. Ta se seveda lahko pritožuje nad turisti, da so stiskači in prenažrti vsega.

Eni vihajo nos, 
drugi odkrili zlato jamo

V Postojnski jami se zmrdujejo nad temi gosti, v Ljubljani in Padni pa so z njimi več kot zadovoljni. Majhna vas Padna, za mnoge kar bogu za hrbtom, ki šteje komaj 200 duš, sprejme vsako nedeljo med 200 in 250 gostov z ladje.

Padna je največji izletniški hit turističnega križarjenja tega poletja. Gostom ponujajo najbolj pristen del slovenske Istre, domače pridelke (trenutno so to fige, hruške, breskve, grozdje), oljke, olje, vino, vsaj 20 različnih vrst sladic, ki jih doma pečejo gospodinje, otroci pa ponujajo pobarvane kamenčke, risbice, ročna dela...

Gostje si ogledajo staro cerkev, galerijo Božidarja Jakca in obnemijo ob prelepem razgledu proti dolini Dragonje ali proti morju. Domačini jih povabijo v domačo hišo in potem se med seboj sporazumevajo z rokami, ker se pogosto z jezikom ne ujamejo najbolje. En del Slovenije je vzhičen nad priložnostmi, ki se jim ponujajo, drugi del (žal je tega bolj slišati) vihajo nos, da ti gostje stiskajo svoje mošnje.

Žalostno pri vsem tem poslu pa je, da Statistični urad RS tega turističnega obiska sploh ne šteje. Gre torej za »nevidne« turiste v Sloveniji, ki državi očitno ne prinašajo nič. A to je že povsem nova zgodba.