Pet sanjskih potovanj Nataše Briški

Potovanja gospodične, ki je televizijsko novinarsko delo zamenjala za prostore svobode

Objavljeno
09. maj 2013 12.01
Posodobljeno
10. maj 2013 12.00
LJUBLJANA SLOVENIJA 13.10.2011 zborovanje v podporo odprti, ustvarjalni in neizključujoči družbi v organizaciji državljanske tribune Za več svobode, ki združuje 100 uglednih Slovencev in Slovenk iz sveta znanosti, umetnosti, medijev, športa in
Primož Kališnik, Trip
Primož Kališnik, Trip

Kot mlada novinarka je začela v oddaji Športna scena na POP TV, nato se je preselila čez lužo in postala odlična teve dopisnica iz Amerike. Televiziji je rekla adijo oktobra 2011, še vedno pa je novinarka in tudi svetovalka za komuniciranje na družbenih omrežjih in novih medijskih platformah, je tudi civilnodružbena aktivistka, soustanoviteljica in izvršna urednica svobodomiselnega portala Metina lista ter soustanoviteljica državljanske tribune Za prostore svobode. Ženska, ki se je našla.

Jugozahod ZDA (Arizona, Kolorado, Nova Mehika, Nevada, Utah)

Če bi morala izbrati en konec ZDA, bi s prstom takoj pokazala na jugozahodni del, Southwest, kamor se štejejo Arizona, Kolorado, Nova Mehika, Nevada in Utah in kjer vsaj nekoliko lahko začutiš Divji zahod. Pot do Monument Valleyja je nekaj najboljšega pa kanjoni reke Kolorado, raziskovanje opuščenih rudnikov zlata v Koloradu, mesta duhov v Nevadi, valjanje po snežno belih sipinah White Sands National Monument v Novi Mehiki, obisk vasice Tombstone v Arizoni, neskončna ponudba fantastičnih zrezkov in hamburgerjev. Vse, prav vse mi je všeč na tistem koncu ZDA, mešanica latino in bolj severnjaške ameriške kulture, hrana, ki je prav zaradi visokih temperatur morda še malo bolj pikantna, narava, ki ne pozna meja, puščavski razgledi, kavbojci in indijanci. Tudi potovanja z avtom so bila odlična izkušnja, znamenitosti sicer ni toliko na kupu kot na severovzhodu države, tako da se je treba pripraviti na dolge ure vožnje z avtomobilom – po sicer prostranih in dobro označenih cestah – in na vročino, kakršni v ZDA skoraj ni para.

Yellowstone (Wyoming)

Park, ki je menda prvi na svetu dobil status nacionalnega parka (leta 1872). Čudo narave s stotinami geotermalnih gejzirjev in mavrico barv, neskončnimi gozdovi, v katerih domujejo grizliji – izključena niso niti bližnja srečanja, kot se je primerilo naši druščini pri prehodu ene od postojank v parku – ter s čredami bizonov, ki jih lahko udobno zleknjen kje v travi ure in ure mirno opazuješ. Obisk Yellowstona in nacionalnega parka Grand Teton je eno najpristnejših doživetij narave, ki nikogar ne pusti hladnega. Izlet v Wyoming, najmanj naseljeno ameriško zvezno državo, se splača združiti z obiskom prestolnice Cheyenne, ki vsako leto konec julija (Cheyenne Frontier Days) med drugim gosti največji festival rodea na svetu, Daddy of 'em All. To je pravi skok v kavbojsko kulturo in po svoje tudi najbolj ameriški del ZDA.

New Orleans (Louisiana)

Mesto sem prvič obiskala nekaj mesecev po orkanu Katrina, ko sva s kolegom za POP TV snemala reportažo. Izpraznjene ceste, napol barakarske komune, blato in porušene hiše, kaos na ulicah sicer vedno živahne Francoske četrti ... Vrnila sem se še dvakrat, in še se bom. Slika je bila vsakič bolj optimistična, zrak bolj svež, ljudi in turistov pa čedalje več. Fino je poslušati vrhunski jazz, ki zveni iz nešteto malih barov, srkati čudne zvarke še bolj čudnih barv, čez dan obiskati katero od okoliških močvirij in domovanj aligatorjev ter se do neskončnosti nažirati z beignets v Cafe du Mondeju. In ja, seveda, nujno na Mardi Gras, pustni karneval in tekmovanje v zbiranju ogrlic in kapitalcev, ki jih mačkorce radodarno mečejo z vozov.

Kauai (Havaji)

Potovanje na Havaje, ki so se kot zadnja, 50. zvezdica leta 1959 priključili ZDA, sem prihranila za konec bivanja v Združenih državah. Šest večjih otokov sestavlja večino arhipelaga, sama sem obiskala tri. Najbolj fascinanten je bil Kauai – Jurassic park in rajski vrt v živo. Brez dinozavrov, zato pa s sto in enim odtenkom zelene barve in še vedno precej neokrnjeno naravo. Priporočam helikopterski polet v osrčje otoka, kanjon Waimea, ki je razbrazdan od nenehnega dežja, a ponuja neverjetne razglede. Ne pravijo mu zaman Veliki kanjon Pacifika. Super okusno je eksotično sadje v obcestnih prodajalnicah, svežega kokosovega mleka je v obilju, življenje na otoku pa precej ležerno. Med tekom ob morju te pozdravljajo kiti, različne vrste delfinov, želve in tjulnji, koščke sence pa ponujajo palme, ki se jih kar ne naveličam gledati. Otok sem obiskala pozimi, ko so valovi na Havajih že tako visoki, prav takrat pa so bili zaradi izrednih vremenskih razmer sredi Pacifika še precej višji kot običajno. Ko vidiš in slišiš to moč, začutiš do vseh, ki si v takšnih razmerah upajo z desko v vodo, še dodatno spoštovanje.

Washington DC

V ameriški prestolnici sem kot dopisnica informativne oddaje 24ur preživela čudovitih šest let in pol. Vse od srednje šole sem razmišljala o življenju in delu onkraj luže in DC je moja pričakovanja v celoti izpolnil. Še več, profesionalno gledano je bila to res vrhunska služba, vreme mi je bilo pisano na kožo, družba je bila svetovljanska, kraj pa odlično izhodišče za potovanja po državi. Mojih naj pet plus v Washingtonu pa: brunch in »eggs benedict« v Busboys and Poets na U Streetu, sobotni bolšjak na Kapitolu, knjigarna Barnes & Noble v Georgetownu, kjer sem preždela ure in ure, tek po mestnih ulicah, med znamenitimi spomeniki in po Velikem travniku, obvezen skok na katerega od protestnih shodov, ki jih v Washingtonu ni manjkalo, supermarket s hrano Whole Foods, kolesarski izleti do bližnjega Mount Vernona, izleti na Maryland Blue Crabs v zalivu Chesapeake in do redne postojanke Cantler’s Riverside Inn. Saj sem rekla, pet plus ...