Švica je več kot ure, noži, čokolada

Bogastvo in blaginja se tu prepletata s prekrasno naravo, redom in urejenostjo, tako značilno za to državo.

Objavljeno
06. avgust 2013 17.44
Mark Koghee
Mark Koghee
Ure, čokolada, noži, banke ... Misel na Švico v spomin prikliče še vse kaj drugega kot turizem. A tudi zaradi gora, hribov, jezer in smučarskih središč je to dežela, ki jo je vredno obiskati.

Švica je nekoliko čudna država. Leži v srcu Evropske unije, stisnjena med Nemčijo, Francijo, Italijo in Avstrijo, ni pa njena članica. Država je nevtralna, takšen status ji je uspelo obdržati celo med obema vojnama.

Je razmeroma majhna (dvakrat večja od Slovenije), a ima štiri uradne jezike (nemščino, francoščino, italijanščino in retroromanščino), ima 19. največje gospodarstvo na svetu. Je ena najbogatejših držav na svetu, saj ima največ bogastva na odraslega prebivalca na svetu.

Čokoladni vlak, dolina ur, dolina noža

Čeprav švicarska turistična industrija k BDP države prispeva samo tri odstotke, je turizem še vedno pomemben. Državo obišče približno osem milijonov tujih turistov na leto. Z njimi ustvari okoli dvanajst milijard evrov prihodkov, kar je povsem primerljivo s Slovenijo, za katero pa je turistično gospodarstvo bistveno pomembnejši del celotne industrije.

Švica v turizmu služi tudi z izdelki, po katerih je znana.

Švicarska čokolada je tudi znamenitost. Pravijo, da ima v Švici vsaka vas svojo čokoladnico. V starem mestu Lozani lahko obiščemo tovarno sladkarij Blondel, kjer ročno izdelujejo 120 vrst čokolade. Še ena znamenita tovarna čokolade je Teuscher, ki ima svojo največjo trgovino v Storchengasseju v starem središču Züricha.

Obiskovalci se lahko popeljejo tudi s tako imenovanim čokoladnim vlakom, starinskim vlakom, ki odpelje iz Montreuxa in obišče tovarno čokolade in tovarno sira.

Švicarske ure si je mogoče ogledati v »dolini ur« med Ženevo in Baslom. Tam je srce švicarskega urarstva, ki sega v 15. stoletje. Breitling, Corum, Gallet, Girard-Perregaux, Invicta, Philippe, Rolex, TAG Heuer, Tissot, Ulysse Nardin, to je le nekaj najbolj znanih izdelovalcev luksuznih ur, ki jih še vedno izdelujejo v tej dolini. V Ženevi se lahko udeležiš vodenega ogleda urarske industrije, med katerim obiščeš na stotine urarn in zgodovinskih spomenikov, povezanih z urarsko industrijo.

Tudi znameniti švicarski nož ima svojo dolino. Razprostira se okoli Luzernskega jezera, kjer je v mestu Schwyz doma znameniti rdeči žepni nož. Tam vsak dan izdelajo 25.000 švicarskih nožev.

V Muzeju ustanovitve švicarske konfederacije so shranjena zgodovinska pričevanja z začetkov konfederacije, Forum švicarske zgodovine pa obiskovalcem ponuja multimedijsko predstavitev vsakdanjega življenja med letoma 1300 in 1800.

Resnično bogastvo je narava

A če so doline in ogledi, poimenovani po švicarskih izdelkih, zgolj umetno ustvarjene znamenitosti, so resnični biseri Švice njene gore in jezera. Alpska država ima skoraj sto gorskih vrhov, visokih približno 4000 metrov. Monte Rosa s 4634 metri je najvišja, Matterhorn pa s 4478 metri najbolj znan. Oba velikana sta v kantonu Valais v Peninskih Alpah.

Začetki švicarskega turizma segajo v 19. stoletje, ko so v deželo prišli plezat britanski planinci. Z nekaj gorskih prelazov se odpira lep razgled na gore. Dva tisoč metrov visoki prelaz Simplon povezuje švicarski Brig z italijanskim mestom Domodossola. Pohodniška tura čez prelaz vodi skozi enega najbolj odmaknjenih predelov Švice.

Čez Simplon so cesto zgradili že Rimljani, s prelazom Gotthard pa ni bilo tako. Rimljani so se ga izogibali in šele v 13. stoletju je dobil nekaj cesti podobnega. Danes je najpomembnejša povezava med severom in jugom, čeprav promet poteka po predoru Gotthard, kamnito tlakovana cesta Tremola na južni strani prelaza Gotthard pa s svojimi serpentinami velja za najdaljši švicarski zgodovinski spomenik.

Tristo sončnih dni in 350 kilometrov prog

Švicarske Alpe so meka za ljubitelje zimskih športov. Sankt Moritz je srce švicarskega zimskega turizma. Smučarsko središče je že od leta 1864 in velja za prvo zimsko turistično središče na svetu. V letih 1928 in 1948 je gostil zimske olimpijske igre. V mestu je turistom v hotelih in apartmajih na voljo nič manj kot 13.000 postelj. Vzrok je tudi to, da ima St. Moritz več kot 300 sončnih dni na leto in 350 kilometrov smučarskih prog.

Druga znana švicarska smučarska središča so Crans Montana (200 kilometrov prog), Davos (427 kilometrov prog), Zermatt (312 kilometrov prog) in Gstaad (250 kilometrov prog). Gstaad je že več desetletij znan kot smučarsko središče za visoko družbo. V vasi lahko nakupuješ v trgovinah znanih modnih znamk: Louis Vuitton, Hermes, Chopard, Brunello Cucinelli, Prada, Mocler, Ralph Lauren in Cartier.

Parniki med državami

Švicarske gore so najprivlačnejše pozimi, poleti pa so najbolj priljubljena jezera. Teh je v državi več kot 1500 in skupaj z ledeniki pokrivajo kar šest odstotkov švicarskega ozemlja. Svoja največja jezera si Švica deli s sosedami. Ženevsko jezero, ki je največje v srednji Evropi, si deli s Francijo. Po njem pluje osem parnikov na kolesa, ki povezujejo vasi in mesta ob jezeru.

Na drugi strani si Švica z Nemčijo in Avstrijo deli Bodensko jezero, z Italijo pa jezero Maggiore in Lugansko jezero.

Kopaš se lahko marsikje, celo v mestih. V Zürichu je priljubljeno kopališče Tiefenbrunnen, na obrežju Züriškega jezera. Ženeva ima Bain des Pâquis, ki je priljubljeno kopališče poleti in pozimi, v njem pa je mogoče uživati v razgledu na jezero, plavati in obiskati hamam ter turške kopeli.

Skoraj ducat Unescovih spomenikov

Največja švicarska posamezna znamenitost so slapovi reke Ren blizu Schaffhausna. Tam je največji ravninski slap v Evropi. Zelo priljubljen je tudi Medvedji park v Bernu, kjer so v mestu na ogled medvedi. Park je do njih prijaznejši kot jama, v kateri so bili pred letom 2009, a je razkazovanje medvedov v mestu kljub temu sporno.

Najbolj obiskana znamenitost, za katero je treba plačati vstopnino, je baselski živalski vrt. Lani ga je obiskalo 1,8 milijona ljudi, kar je bil nov rekord.

In kot vse to še ni dovolj, je v državi še enajst Unescovih spomenikov kulturne dediščine, zgodovinskih mest in številni festivali in prireditve.

Zato je Švica prav gotovo veliko več kot le izdelki, po katerih je znana.