Z očkom na pot, k avtom v Nemčijo

Mesec april je nedvomno pomemben za vse ljubitelje starodobnih vozil, saj se takrat v nemškem mestu Essen odvija eden najpomembnejših sejmov na svetu – Techno Classica Essen. Letos bo obisk tega sejma še kako pomemben, saj praznuje svoj 25. rojstni dan in organizatorji obljubljajo vse polno presenečenj inr poslastic za ljubitelje »stare« pločevine.

Že od malih nog mi je bila tema o avtomobilih domača in še predno sem se dodobra zavedala, sem se raje kot s punčkami igrala z avtomobilčki. Od trenutka, ko pa je oče domov »pripeljal« starodobnika, ki je potreboval popolno lepotno preobrazbo, pa sem vedno večje občudovanje namenjala tudi starejšim primerkom te avtomobilistične industrije. Tako ni bilo prav nič nenavadnega, da sem z navdušenostjo sprejela očetovo povabilo, da se skupaj z njim udeležim obiska tega najbolj odmevnega sejma, ki v svojih vrstah velja za pravega veterana.

Techno Classica Essen poteka že od leta 1989, kjer se je prvič predstavilo okoli 250 razstavljavcev. Le četrt stoletja kasneje pa statistika kaže, da se je sejem povzpel na prvo mesto vodilnih tovrstnih dogodkov na celem svetu. Lansko leto je sejem namreč že obiskalo več kot 181.400 ljudi in na njem je svoje avtomobile razstavljalo preko 1200 razstavljavcev iz 30 različnih držav. Kljub vsej veličini in dejstvu da je letos že razprodan celoten razstavni prostor, ki se prav nič skromno razprostira na več kot 120.000 kvadratnih metrih, pa bo tako kot vsako leto, zaradi prave nemške organiziranosti, vladal red. Če je mogoče sklepati po lanskoletnemu dogajanju, bo v dvajsetih halah mogoče videti razstavljene najlepše svetovne primerke iz avtomobilistične zgodovine, ki se bodo vneto bleščali pod vsemi tamkajšnjimi reflektorskimi lučmi.

Med tem ko se sama pomikam med vsemi razstavljenimi avtomobili in pozornost bolj ali manj usmerjam le na obliko, model in barvo, pa je moj oče popolnoma v svojem svetu. Prav po polžje se premika in v nasprotju z mano mu dešifriranje vseh številk, ki so nanizane med tehničnimi podatki, ne predstavlja nikakršnih težav. Ker mu pozornost vzbuja prav vsak avto posebej, si sama med dolgotrajnim čakanjem in upanjem, da me bo vendarle opazil ter se zbudil iz kot kaže njegovih najlepših sanj, privoščim že malico, vse pofotografiram in se kot gledalka oz. bolje rečeno radovednica udeležim celo tamkajšnje avtomobilske dražbe. Ko sem proti koncu dneva vendarle z mimiko nazorno pokazala, da imam že malce dovolj vsega, pa je sledilo še eno presenečenje. Vstopili smo v svet igrač oziroma v halo z najrazličnejšimi rezervnimi deli, ki so kot nalašč za vse tiste obiskovalce, ki jim samo gledanje starodobnih vozil ne predstavlja dovolj in se tudi sami, tako kot moj oče, lotijo restavriranja.

Drobižki, ki prinesejo neprecenljivost

Zanje bo letos skrbelo preko 300 različnih ponudnikov, med katerimi bo mogoče dobiti prav vse za popolno restavriranje skoraj da odpisanega avtomobila. Naj bo to odbijač, sedež, volan ali majhna varovalka, tesnilo in podložka. Pogled na vse moške, v ključno z mojim očetom, ki brskajo po majhnih škatlicah, v upanju da vendarle najdejo manjkajoči se košček sestavljanke za svojega ljubljenca, pa je iz ženske perspektive še posebno zabavno. Pri vnetem iskanju izgledajo namreč kot kakšni majhni otroci, ko odvijajo svoje rojstnodnevno darilo. Kljub temu, da mi je v misli vskočilo kar nekaj pikrih komentarjev, pa sem se zaradi opazovanja domačega restavriranja, kaj hitro ugriznila v jezik. Celoten proces restavriranja namreč izgleda vse prej kot preprosto igračkanje. Sestavljanje nazaj popolnoma razstavljenega avtomobila pa lahko človeku požre kar precej živcev, zaradi katerih je bilo na trenutke mimo očeta bolje hoditi nekaj metrov naokoli in še to bi bilo najbolje, da bi bila ponosna lastnica čarovniškega nevidnega pregrinjala. Kljub vsemu, pa mi je prav ta možnost opazovanja nekoliko pobliže predstavila svet starodobnikov, zaradi česar vendarle lahko očeta in njemu podobne strastne avtomobilske privržence, nekoliko lažje razumem. Le restavratorji vedo koliko ur, živcev in nenazadnje tudi stroškov je potrebnih, da se iz pločevine, ki po izgledu sodi naravnost na odpad, pred nami prikaže sijoč in do popolnosti obnovljen ter vozen avtomobil. Tako ni čudno, da je svet starodobnikov razred zase in zbuja toliko zanimanja po vsem svetu. Tu je celo morda bolj kot sama tehnika v ospredju tudi tehnično znanje, ki ga je vedno težje najti v naši sodobni in intelektualno naravnani družbi. Z opazovanjem vseh cen, ki se kljub gospodarski krizi vijejo v nebo in presegajo marsikatero ceno najnovejšega in najprestižnejšega sodobnega modela, pa ti kmalu postane jasno tudi to, da se to občudovanje gradi v dveh enakovrednih smereh: občudovanje do tehnike in občudovanje do vedno bolj dragocenega tehničnega znanja, brez katerega ne bi bilo restavriranja. Prav zaradi takšnega znanja, potrpljenja in trme, ki ga pri obnavljanju ne manjka, boste z vprašanjem o ceni velikokrat v dilemo spravili ponosnega restavratorja, ki na to vprašanje težko najde odgovor. Zanje so ti avtomobili neprecenljivi, saj edino oni vedo, kaj vse je potrebno, da na koncu dobimo uspešen rezultat, takšen, kot ga vidimo ob sprehajanju po vseh razstavnih prostorih na sejmu.

Ženska kot smetana na avtu

In če to razumeš ter hkrati tudi spoštuješ, lahko kot predstavnica nežnejšega spola vendarle trdim, da je kljub bolj moški temi, ki se odvija na sejmu, le-ta primeren za oba spola. Konec koncev pa naj bi po moških pripovedovanjih lepe avtomobile tako ali tako najlepše dopolnjevale prav me, ženske, zato ob kančku zanimanja za tehniko in njen razvoj preko avtomobilov, nikar ne zamudite letošnjega termina tega največjega sejma starodobnikov, ki bo vrata za vse obiskovalce odprl med 10. in 14. aprilom.

Pri meni je rezerviran že vse od lanskoletnega prvega obiska.