Tiskane izdaje
Trebušna gripa ali strokovno gastroenteritis, je bolezen, ki prizadane sluznico prebavnega trakta in povzroči bruhanje in drisko.
Je ena najpogostejših infekcijskih bolezni, ki po ocenah vsako leto prizadane več sto milijonov ljudi ter povzroči okoli 2 milijona smrti, predvsem med otroci ter v državah v razvoju.
Bolezen poteka težje pri otrocih do petega leta, nosečnicah in bolnikih z oslabljeno imunostjo.
Kaj ga povzroča?
V našem geografskem območju ga najbolj pogosto povzročajo virusi, redkeje pa bakterije in zajedalci, zato se bomo v tem prispevku omejili na prve.
Med virusi so najpogostejši povzročitelji rotavirusi, norovirusi, adenovirusi tip 40 in 41 ter astrovirusi. Razlikovanje med njimi za zdravljenje sicer ni pomembno, vendar pa lahko, če vemo, kateri virus bolezen povzroča, približno napovemo, koliko časa bo ta trajala.
Okužimo se lahko ob neposrednem stiku z bolnikom ali posredno prek okužene vode, hrane ali predmetov v skupni rabi.
Za nekatere virusne povzročitelje se domneva, da je prenos možen tudi po zraku (na primer ko bolnik bruha). Ker je bolezen zelo kužna, so pogosti tudi izbruhi bolezni v kolektivih, predvsem vrtcih, šolah in domovih za ostarele.
Simptomi in znaki bolezni
Glavni simptomi bolezni so bruhanje, bolečine v trebuhu ter odvajanje tekočega blata oz. driska, ki običajno nima primesi sluzi ali krvi.
Lahko se pojavi tudi povišana telesna temperatura, glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah ter prehladni znaki.
Bolezen se začne nenadno, težave navadno nastopijo 1-2 dni po okužbi ter trajajo od 1 do 10 dni. Če je bruhanje in/ali odvajanje tekočega blata zelo pogosto in bolnik ne more sproti nadomestiti izgubljene tekočine, se lahko pojavijo tudi znaki dehidracije, kot so žeja, suha usta ter temen (koncentriran) urin, pri otrocih lahko opazimo še upadle oči ter suhe pleničke.
Zdravljenje
Bolezen mine sama od sebe, pomembno je, da nadomestimo izgubljeno tekočino in elektrolite ter znižujemo visoko telesno temperaturo.
Tekočine v prvi vrsti nadomeščamo s pitjem, le pri hudi dehidraciji ali pogostem bruhanju se odločimo za nadomeščanje tekočin z infuzijo.
Če bolezen ni huda, bolniku za pitje (lahko tudi po žličkah) ponujamo vodo, razredčen sok ali malo sladkan čaj, v primeru pogostega bruhanja ali odvajanja blata pa pridejo v poštev tudi peroralne rehidracijske raztopine. Kupimo jih lahko v lekarni, v skrajni sili pa jih lahko pripravimo doma.
Poleg količine tekočine, ki jo bolnik potrebuje za osnovne vsakodnevne potrebe, naj otroci do 10 kg dodatno zaužijejo približno 100 ml tekočine za vsako odvajanje tekočega blata ali epizodo bruhanja, otroci težji od 10 kg in odrasli pa približno 200 ml.
Pri virusnih gastroenteritisih je terapija z antibiotiki neučinkovita, prav tako so odsvetovana zdravila, ki zmanjšujejo pogostnost izločanja blata.
Nekatere raziskave nakazujejo, da naj bi jemanje probiotikov zgodaj po začetku bolezni skrajšalo trajanje driske za največ en dan ter nekoliko zmanjšalo pogostnost odvajanj blata.
Preprečevanje
Skrb za higieno rok, striktno upoštevanje ostalih higienskih priporočil in uporaba razkužil lahko zmanjšajo možnost prenosa okužbe.
Nekateri virusi se lahko na površinah zadržujejo še dolgo časa, zato je smiselno okolico npr. previjalne deske po previjanju razkužiti.
Kdaj k zdravniku?
• V primeru pogostega bruhanja in odvajanja tekočega blata, kadar izgube tekočin ne moremo nadomestiti s pitjem in se pojavijo znaki dehidracije: suha usta, žeja, utrujenost in zaspanost, glavobol, zmanjšanje količine solz ob joku, zmanjšana količina urina (suhe pleničke več kot 3 ure ali zadnje uriniranje pred več kot 8 urami pri večjih otrocih in odraslih).
• V primeru visoke vročine, ki je ne moremo znižati z običajnimi ukrepi.
• Ko se pojavita sluz ali kri v blatu ali v primeru črnega blata.
***
Avtorica prispevka je zdravnica.
