EU bi lahko naredila več za zaposljivost mladih

»Od Evropske Unije pričakujem, da bo malo bolj upoštevala mnenja mlajših generacij na področjih, kjer vemo več od starejših,« pravi Primož Turk, učenec prvega letnika Gimnazije Jožeta Plečnika v Ljubljani.

Objavljeno
11. junij 2019 15.30
Posodobljeno
11. junij 2019 15.30
Primož Turk upa, da bodo evropski poslanci delali v korist ljudi, in ne velikih bank in korporacij, ki pogosto delujejo brez nadzora. FOTO: Reuters
K. H.
K. H.
Zavedam se prednosti EU, o tem mi veliko govorijo tudi starši, vendar pa sem mnenja, da vsaj trenutno EU še ni naredila dovolj za našo, gimnazijsko generacijo.

Zato od Evropske unije pričakujem, da bo malo bolj upoštevala mnenja mlajših generacij na področjih, kjer vemo več od starejših. Težava je ta, da starejši sprejemajo zakone na področjih, kjer je njihovo znanje zelo slabo. Dober primer so, denimo, nova pravila s področja spletnega avtorskega prava. Številni poslanci so namreč le dvigovali roke, ne da bi sploh vedeli, o čem glasujejo. Omejevati svobodo interneta mladini, ne da bi vedel, kaj počneš, je neodgovorno ravnanje. Bojim se, da to delajo v interesu kapitala (velikih podjetij) na račun pravice do informiranosti mladih. Če bi našo generacijo povprašali, kaj si mislimo o tem, in naša mnenja tudi upoštevali, bi lahko dobili pravičnejšo zakonodajo na tem področju.    
  
image
Primož Turk, Gimnazija Jožeta Plečnika, 1. b FOTO: Osebni arhiv
Pogosto mladi razmišljamo o tem, da bi začeli delati na nekem področju, na katero se spoznamo, a se izkaže, da ta delovna mesta zasedajo starejši in nimajo niti najmanjšega namena, da bi jih prepustili mladim. Tu bi lahko EU naredila več za zaposljivost mladih, s tem da bi promovirala zagon startupov, tehnoloških podjetij ipd., kjer bi se mladi zaposlili. Tudi zase vidim tu veliko možnosti, saj se zavedam, da bi se lahko zaradi prostega pretoka delavcev zaposlil tudi v kakšnem podjetju EU.
 
Velik problem EU so migracije in s tem povezan rasizem, ki je še posebej izrazit v državah z veliko migranti (Francija, Belgija, Nemčija). Ker sem sam izrazito multikulturno vzgojen, sem zaradi tega precej žalosten. Želim si namreč, da bi – če bi, denimo, odšel na izmenjavo Erasmus ali pa delal v tujini – sklenil veliko prijateljstev s predstavniki različnih držav, ras in veroizpovedi. V tem smislu bi morala EU prepovedati ali vsaj omejiti delovanje skrajnodesničarskih organizacij, da bi mi mladi lahko živeli srečnejše življenje in se družili s predstavniki teh drugih narodov, ras, veroizpovedi.

Delova Evrošola
Medijska hiša Delo je s projektom Evrošola želela mlade spodbuditi k razmisleku o svojih vtisih in pričakovanjih, povezanih z življenjem v Evropski uniji. Srednješolce smo povabili, da nam pošljejo svoje spise na temo Moja prihodnost v Evropski uniji.
Uredništvo Dela


Moti me, da te skrajne organizacije ogrožajo tudi varnost, mladi pa si želimo potovati, se družiti in sodelovati na vseh področjih. Zato bi morala EU poskrbeti za to, da se najde več zaposlitev za ljudi, ki se zaradi brezdelja in brezperspektivnosti prepustijo kriminalu. Problem je, da policijo in medije zanima samo kriminal, ki ga ti ljudje izvedejo na premožnejših območjih.

Kar se tiče medijev, pa bi bilo treba večjo pozornost posvetiti spornosti rumenega tiska, ki samo zaradi dobička delajo iz muhe slona, netijo sovraštvo, kjer ga ni. Denimo tako, da plačajo visoke kazni zaradi lažnih novic. Mediji pogosto žrtvujejo verodostojnost za denar oziroma dobiček, ker se zavedajo, da njihova popularnost pada zaradi vzpona interneta.

Nas mlade zelo skrbi, da ne bi mogli priti do zaposlitev in posojil. Vendar pa nismo naivni. Vemo, da to večinoma ni naša krivda, ampak krivda države in tudi bank. Vemo, denimo, da so gospodarsko krizo iz začetka tega desetletja povzročile predvsem banke. Zato upam, da bodo evropski poslanci malo več delali v korist ljudi, in ne velikih bank in korporacij, ki pogosto delujejo popolnoma brez nadzora. Tako bo tudi naši generaciji v EU precej lažje.

Obstajajo tudi druge težave – zaščita okolja, podnebne spremembe. Vendar pa vem, da so o tem pisali že drugi in sem zato poskušal razmišljati zunaj okvirjev – opozoriti na stvari, o katerih ljudje morda še ne vedo veliko.



Primož Turk, Gimnazija Jožeta Plečnika, 1. b


 
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
                                                                                                                  
 
___________________

 Objavo je podprl evropski parlament, ki pa ni bil vključen v pripravo vsebine in ne odgovarja za predstavljene informacije in stališča.