Vsaka država doprinese k celotnemu mozaiku narodov

»Naša prihodnost v Evropi je predvsem odvisna od vsakega posameznika, ki ima v svoji moči povedati, kaj si misli,« je prepričan David Nagode, dijak 4. letnika Gimnazije Jožeta Plečnika v Ljubljani.

Objavljeno
12. junij 2019 13.00
Posodobljeno
12. junij 2019 13.02
»Evropska unija lahko razpade, Evropa ne sme!« FOTO: Reuters
K. H.
K. H.
V zadnjih nekaj mesecih je izrazito poudarjena »pripadnost Evropi in Evropski uniji«. Prepričan sem, da je ta pripadnost več kot le samo pripadnost. Pri tem vprašanju je predvsem pomembna stopnja narodne in mednarodne zavesti.

image
David Nagode, 4. letnik Gimnazije Jožeta Plečnika v Ljubljani FOTO: osebni arhiv
Da bi razumeli »čemu pripadamo«, moramo navsezadnje priti do ključnih dejstev nastanka evropske povezanosti narodov. Gospod Schuman in gospod Churchill sta s svojimi prizadevanji in izjemno karizmo predstavila Evropo prihodnosti. Evropo, ki je osnovana na miru, sodelovanju in skupni moči. Prihodnost, ki se je zdela takrat dokaj neverjetna in utopična, je danes realnost. Današnja realnost pa je postavljena z letošnjimi volitvami v EP v negotovost. Vprašanje »nacionalne države« se pojavlja že od samega začetka. Tega vprašanja se ne moremo znebiti, predvsem pa ne v državah, ki so ustanovile prvo zvezo.

Prihodnost v Evropi, in ne v Evropski uniji. Če pogledamo trenutno dogajanje Velike Britanije, lahko uzremo temeljne napake Evropske unije. Politično bi jih bilo nesmiselno zdaj naštevati, vendar je celotna situacija ključna za razumevanje položaja celine. Prihodnost naše države in domovine moramo uzreti na kontinentalni ravni, in ne samo na ekonomsko-politični. Evropska unija lahko razpade, Evropa ne sme!

Medijska hiša Delo je s projektom Evrošola želela mlade spodbuditi k razmisleku o svojih vtisih in pričakovanjih, povezanih z življenjem v Evropski uniji. Dijake smo povabili, da nam pošljejo svoje spise na temo Moja prihodnost v Evropski uniji.
Uredništvo Dela
 


Svojo lastno prihodnost v Evropi vidim kot nekakšen večji sociološki eksperiment. Dejstvo je, da je EU le delno izveden projekt. Morebiti bi dokončanje tega Unijo tudi uničilo, pa vendarle smo pred pomembno odločitvijo: Biti še bolj povezani ali ne? Skoraj celotno življenje sem preživel v EU. V prihodnjih generacijah, ki bodo rojene v EU in živele v EU, bo v prihodnosti nastopilo enako vprašanje. S kančkom skepticizma priznam, da se trenutno lažje identificiram kot »Evropejec«, in ne kot Slovenec. Pomen obstoja EU je prerasel posamezne nacionalne zavesti in s tem omogočil povezovanje na čisto novi ravni. Predvsem si ne želim živeti v Evropi, kjer bo svoboda posameznika omejena na račun »varnosti in pravičnosti«.

Prav tako ne vidim prihodnosti naše celine v eni državni tvorbi ali federaciji. Evropa je močna prav zaradi dejstva, da ima Nemčijo kot Nemčijo, Francijo kot Francijo in Slovenijo kot Slovenijo. Vsaka država doprinese k celotnemu mozaiku narodov, in na to sem ponosen! Moja prihodnost v Evropi bo posvečena predvsem temu: medsebojnemu sodelovanju in ohranitvi samostojnosti narodov in njihov individualnih vrlin.

Moja oziroma Naša prihodnost v Evropi je predvsem odvisna od vsakega posameznika, ki ima v svoji moči povedati, kaj si misli, in s tem vplivati na prihodnost EU in Evrope. Cilj letošnjih volitev ni bilo še bolj tesno povezovanje države članice, ampak podati odziv in mnenje na trenutno situacijo. To moramo, vsak izmed nas, podati neodvisno, če se strinjamo z evropsko politiko ali ne.

David Nagode, Gimnazije Jožeta Plečnika, 4. letnik



Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
                                                                                                                  
 
___________________


 Objavo je podprl evropski parlament, ki pa ni bil vključen v pripravo vsebine in ne odgovarja za predstavljene informacije in stališča.