Tudi v znanosti ni vse zlato, kar se sveti

Komuniciranje: V mednarodni šoli na Siciliji o črnih luknjah, pospeševalnikih, teleskopih ...

Objavljeno
26. april 2019 06.00
Posodobljeno
08. maj 2019 12.06
Predavanja so bila organizirana v prenovljenem samostanu. Foto Sonal Katyal
Erice - Prve dni aprila se v srednjeveškem kraju Erice, 800 metrov nad Trapanijem na Siciliji, zbere pisana druščina mladih znanstvenih novinarjev, komunikatorjev in predstavnikov različnih organizacij.

V mestecu Erice na Siciliji je vsako leto mednarodna šola za znanstveno novinarstvo in komuniciranje.
Teme predavanj so bile teleskop Čerenkova, fuzijski reaktor Iter, nadgradnja pospeševalnika Cern, Einsteinov teleskop …
Udeleženci o temah in znanstvenem novinarstvu razpravljajo z uglednimi novinarji in profesorji.


V mestece, ki je bilo v času našega obiska pogosto ovito v meglo, jih povabita fundacija Ettoreja Majorane in center za znanstveno kulturo, ki sta letos že desetič zapored organizirala nekajdnevno mednarodno šolo za znanstveno novinarstvo in komuniciranje. Poleg strokovnih predavanj udeleženci kot dodano vrednost šole navajajo izmenjavo izkušenj. »Povezali so najrazličnejše ljudi z vsega sveta, z različnimi znanji, in tako smo si lahko izmenjali primere dobre prakse. Vsaka takšna izkušnja odpre um, da na svoje delo pogledaš še z drugega zornega kota,« je poudarila Giulia Massolino s tržaškega inštituta za oceanografijo in okoljsko geofiziko.

»V pisarni se pogosto ujamemo v rutino, šola, kot je ta, pa nas spomni še na druge načine dela. Tako novinarji kot komunikatorji v znanstvenih ustanovah se ubadamo z istimi težavami, a jih rešujemo na različne načine. O teh pa smo se tu lahko pogovorili,« je dodala Francozinja Celine Bezy, zaposlena na francoskem nacionalnem centru za znanstvene raziskave v Parizu.



V seriji Evropa od blizu bomo do septembra v časniku Delo in na spletni strani delo.si z reportažami iz držav članic EU prikazovali in analizirali primere evropskega povezovanja.

Romunija: V Karpatih, od koder prihajata risa Goru in Doru

Nemčija: Povezave med Skandinavijo in srednjo Evropo

Severna Irska: Prihodnost je talka preteklosti


image
Ulice kraja Erice so aprila pogosto zavite v meglo. Foto Saša Senica
V štirih dneh se je v enem od štirih prenovljenih samostanov zvrstila kopica zanimivih predavanj, ki so se letos vrtela okoli velikih projektov, ki premikajo meje. »Vsako leto poskušamo zbranim predstaviti teme, o katerih pišejo oziroma bodo pisali. Gre za velike mednarodne projekte in kolaboracije, okoli njih se vrti ogromno denarja, projekti tudi načenjajo velika vprašanja. Seveda v nekaj dneh nismo mogli zajeti vseh takšnih projektov, prav tako smo ostali v vodah fizike,« je pojasnila urednica italijanske revije Le Scienze Claudia Di Giorgio.


Od abstraktnega do uporabnega


Tako smo lahko prisluhnili predstavitvam o teleskopu Čerenkova, pri katerem sodeluje tudi novogoriška univerza, o fuzijskem reaktorju Iter v Franciji, ki bi lahko omogočil proizvodnjo velikanske količine čiste energije, o novi cevi pospeševalnika delcev v Cernu in o Einsteinovem teleskopu, s katerim bi še bolje zaznavali gravitacijske valove. Predstavniki velikopoteznih projektov so med drugim poskušali orisati strategijo komuniciranja, saj takšne projekte, ki zahtevajo veliko sredstev, javnost lahko sprejme z neodobravanjem. Pogosto morajo odgovoriti tudi na vprašanje, kaj bo človeštvo imelo od projekta.

»Včasih bi lahko na znanost gledali tako, kot gledamo na umetniško sliko. Preprosto zato, ker je lepa.«
Giuliana Galati


Bolj ko je tema abstraktna in namenjena ozkemu krogu znanstvenikov, večja je lahko skepsa splošne javnosti. »Ne bi smeli ves čas poudarjati le praktične uporabnosti. Včasih bi lahko na znanost gledali tako, kot gledamo na umetniško sliko, preprosto zato, ker je lepa,« meni mlada znanstvenica z italijanskega nacionalnega inštituta za jedrsko fiziko Giuliana Galati, ki o svojem delu piše znanstveni blog. »Čeprav neka raziskava ni neposredno uporabna za širšo publiko, lahko zaradi nje razkrijemo različne skrivnosti vesolja, našega izvora, pa tudi razvijamo tehnologijo, primerno za raziskave na drugih področjih, denimo v medicinski fiziki, za zdravljenje raka … Vse to lahko izvira iz raziskav, ki navidezno nimajo neposredno uporabnih rezultatov,« je poudarila znanstvenica, ki proučuje nenavadne nevtrine.

»Samo zato, ker je znanost v službi iskanja resnice, to še ne pomeni, da vedno tudi govori popolno resnico.«
Brian Trench


image
Pogled z balkona predelanega samostana, kjer smo imeli predavanja. Foto Saša Senica


Ni vse zlato ...


Udeleženci smo lahko razpravljali z uglednimi novinarji in profesorji, ki proučujejo medijsko krajino v znanosti. Brian Trench z dublinske univerze je opozoril, da je tudi znanost lahko tekmovalna dejavnost, zato se zgodi, da raziskovalci prehvalijo svoje delo. »Včasih izrečejo kakšno trditev, ki ni čisto pravilna. Kot novinarji moramo biti previdni, skeptični, vseskozi moramo postavljati vprašanja, zakaj in kako. Samo zato, ker je znanost v službi iskanja resnice, to še ne pomeni, da vedno govori popolno resnico.«

»Stvari je treba postavljati v širši okvir in se pri raziskavah vprašati, zakaj so znanstveniki naredili ta poskus, ne pa tudi nekega drugega. V znanosti je prav tako treba iskati drugo mnenje,« o težavah, s katerimi se srečujemo novinarji, pravi nizozemski znanstveni novinar Jop De Vrieze.

»Nihče ne more imeti poglobljenega znanja o vsaki znanosti. Če se zavedate, da začenjate z oviro, ki jo morate premagati, je to lahko dobro,« pa o osebnih izkušnjah z znanstvenim poročanjem pravi Claudia Di Giorgio, urednica revije Le Scienze.

image
Ettore Majorana Foto Wikicommons 
Kdo je bil Ettore Majorana

Fundacija, ki združuje 128 šol z različnih področij znanosti, se imenuje po italijanskem teoretičnem fiziku Ettoreju Majorani, ki je začel raziskovati maso nevtrinov. Rodil se je leta 1906 v Catanii na Siciliji. Kot nadarjen matematik se je že v mladih letih pridružil ekipi znanega fizika Enrica Fermija. Menda mu ni bilo do slave, svoje delo je opisoval kot banalno. Sodeloval je z Wernerjem Heisenbergom in Nielsom Bohrom, očetoma kvantne mehanike. Leta 1937 je predvidel obstoj fermiona, delca, ki je sam sebi antidelec. Majoranovega fermiona v naravi še niso našli, po letu 1938 pa nikoli več niso našli niti Majorane. Na poti z ladjo od Palerma do Neaplja je preprosto izginil. Najbolj razširjena razlaga je samomor, vendar dvom o tej teoriji vzbuja dejstvo, da je pred odhodom pobral z banke vse prihranke.





Objavo je podprl evropski parlament, ki pa ni bil vključen v pripravo vsebine in ne odgovarja za predstavljene informacije in stališča.