NSi evropsko znanje osvojila na terenu (VIDEO)
Koliko Evrope poznajo kandidati? Včeraj se je v kvizu preizkusila četverica kandidatov iz Levice, danes objavljamo, kako so se odrezali krščanski demokrati.
Odpri galerijo
Največji dosežek minulega mandata EP je po mnenju Ljudmile Novak cenejše telefoniranje, po mnenju Žige Turka pa uspešno krmarjenje skozi recesijo in boljše obvladovanje migracij. FOTO: Arhiv Dela
Polovica liste krščanskih demokratov je naš evropski volilni kviz opravila z odliko, kar ni čudno, saj so se v znanju pomerili evropski »veterani«. Lojze Peterle je bil izvoljen na vsakokratnih volitvah, torej v letih 2004, 2009 in 2014, ob boku je vedno kandidirala tudi nekdanja predsednica stranke Ljudmila Novak, a je bila uspešna le prvič, ko je NSi z več kot 100.000 glasovi odnesla zmago.
Dolgo se je ugibalo, komu bodo v pomlajeni stranki prepustili nosilno mesto. Odločili so se za Novakovo, Peterleta pa postavili na tretje mesto. V boj pošiljajo še Mojco Erjavec, uradnico s 15-letnimi izkušnjami na evropskih tleh, ki je nazadnje delala za svet EU. Čeprav se stranka dalj časa oddaljuje od sorodne SDS, so na zadnje mesto liste postavili njenega člana Žigo Turka, profesorja na ljubljanski gradbeni fakulteti.
Prvotne želje po skupni listi s pomladnimi strankami so razpadle prav zaradi njihove različne politične kulture. Skupnega jezika niso našli niti s SLS, s katero so na zadnjih volitvah osvojili drugo mesto.
Četverica kandidatov sicer enotno pojasnjuje, da kandidirajo prav zato, ker želijo sodelovati v sklepanju kompromisov v Uniji. Peterle navaja tudi znanje in spletene mreže, prav tako zatrjuje, da zna nabrati večino za uresničitev specifičnih domačih interesov, pri čemer navaja pomoč Krki pri cenejših generičnih zdravilih, Pipistrelu in čebelarjem.
Nosilka liste NSi je kot največji dosežek minulega mandata EP navedla cenejše telefoniranje na celini, k čemur je prispeval prav Peterle, Turk pa uspešno krmarjenje skozi recesijo in boljše obvladovanje migracij.
»Bile so tudi napake, kot je direktiva o avtorskih pravicah, ki omejuje svobodo interneta,« je prepričan.
Ljudmila Novak se ni opredelila, kdo je bil najboljši predsednik evropske komisije; sama je pod prste najbolj gledala Barrosu, a poudarila, da EU tedaj ni bila na preizkušnji kot v obdobju Junckerjeve komisije. To je okrcala, saj se v primeru arbitražne razsodbe ni postavila na stran vladavine prava.
Četverica se je brez težav spopadla z vprašanji o trojki, gospodarstvu, jezikih in lizbonski pogodbi, le Turk ni bil povsem prepričan, da je v Unijo nazadnje vstopila Hrvaška. »Upam, da ne bo zadnja. Reševanje bosanske tiktakajoče bombe, kosovsko-srbskih in makedonsko-albanskih napetosti bi bilo lažje, če bi bile del evropske skupnosti,« napoveduje.
Dolgo se je ugibalo, komu bodo v pomlajeni stranki prepustili nosilno mesto. Odločili so se za Novakovo, Peterleta pa postavili na tretje mesto. V boj pošiljajo še Mojco Erjavec, uradnico s 15-letnimi izkušnjami na evropskih tleh, ki je nazadnje delala za svet EU. Čeprav se stranka dalj časa oddaljuje od sorodne SDS, so na zadnje mesto liste postavili njenega člana Žigo Turka, profesorja na ljubljanski gradbeni fakulteti.
Prvotne želje po skupni listi s pomladnimi strankami so razpadle prav zaradi njihove različne politične kulture. Skupnega jezika niso našli niti s SLS, s katero so na zadnjih volitvah osvojili drugo mesto.
Četverica kandidatov sicer enotno pojasnjuje, da kandidirajo prav zato, ker želijo sodelovati v sklepanju kompromisov v Uniji. Peterle navaja tudi znanje in spletene mreže, prav tako zatrjuje, da zna nabrati večino za uresničitev specifičnih domačih interesov, pri čemer navaja pomoč Krki pri cenejših generičnih zdravilih, Pipistrelu in čebelarjem.
Nosilka liste NSi je kot največji dosežek minulega mandata EP navedla cenejše telefoniranje na celini, k čemur je prispeval prav Peterle, Turk pa uspešno krmarjenje skozi recesijo in boljše obvladovanje migracij.
»Bile so tudi napake, kot je direktiva o avtorskih pravicah, ki omejuje svobodo interneta,« je prepričan.
Ljudmila Novak se ni opredelila, kdo je bil najboljši predsednik evropske komisije; sama je pod prste najbolj gledala Barrosu, a poudarila, da EU tedaj ni bila na preizkušnji kot v obdobju Junckerjeve komisije. To je okrcala, saj se v primeru arbitražne razsodbe ni postavila na stran vladavine prava.
Četverica se je brez težav spopadla z vprašanji o trojki, gospodarstvu, jezikih in lizbonski pogodbi, le Turk ni bil povsem prepričan, da je v Unijo nazadnje vstopila Hrvaška. »Upam, da ne bo zadnja. Reševanje bosanske tiktakajoče bombe, kosovsko-srbskih in makedonsko-albanskih napetosti bi bilo lažje, če bi bile del evropske skupnosti,« napoveduje.
