Poraženci in zmagovalci
Znanih je osem imen Slovenk in Slovencev, ki nas bodo prihodnjih pet let zastopali v evropskem parlamentu.
Odpri galerijo
Teh osem poslancev bo v Evropskem parlamentu zastopalo interese Slovencev. FOTO: Leon Vidic/Delo
Znana so imena evropskih poslancev, ki bodo prihodnjih pet let sedeli v Bruslju. Zmagovalka evropskih volitev v Sloveniji je skupna lista SDS in SLS, ki je osvojila tri poslanske mandate, po dva mandata sta osvojili stranki SD in LMŠ, enega pa NSi. Vsem novoizvoljenim evropskim poslancem so mandate prinesli preferenčni glasovi.
V Sloveniji je svoj glas oddalo le 28,32 odstotka volilnih upravičencev, ki so glasovali na 3005 rednih voliščih, 55 voliščih za glasovanje zunaj kraja stalnega prebivališča ter tudi na 31 diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini. S tem smo zabeležili drugo najslabšo volilno udeležbo v EU, manj volilnih upravičencev se je na volišča podalo le še na Slovaškem, kjer je svoje glasove oddalo le 22,74 odstotka volivcev. Za primerjavo: največja volilna udeležba je bila v Belgiji, kjer je glasovalo kar 89 odstotkov volivcev.
Vseh osem novoizvoljenih evropskih poslancev so volivci izbrali s preferenčnimi glasovi. Največ preferenčnih glasov je prejela evropska poslanka Tanja Fajon, nosilka liste SD, ki bo v evropskem parlamentu že tretjič zastopala interese Slovenije. Prejela je kar 60,82 odstotka vseh preferenčnih glasov od glasov liste oziroma kar 53.472 vseh glasov. Tako kot Fajonova bo tudi Milan Zver v Bruslju in Strasbourgu sedel že tretji zaporedni mandat, po številu prejetih preferenčnih glasov pa se je uvrstil na četrto mesto. Skupno je prejel 26.118 preferenčnih glasov oziroma 20,96 odstotka glasov od glasov liste.
Prehiteli sta ga še nosilka liste LMŠ in najmlajša slovenska evroposlanka Irena Joveva s 56,89 odstotka oziroma 41.804 vsemi preferenčnimi glasovi ter Romana Tomc, ki je bila izvoljena kot druga na skupni listi SDS in SLS. Za Tomčevo bo to drugi mandat evropske poslanke, prejela pa je 32,32 odstotka glasov oziroma 40.278 glasov. Preferenčni glasovi so v evropski parlament popeljali tudi Franca Bogoviča, ki je bil tako kot Tomčeva izvoljen s skupne liste SDS in SLS ter je v Bruslju dobil drugi mandat. Po številu preferenčnih glasov se je uvrstil na deveto mesto, saj je zbral 10,92 odstotka oziroma 13.616 vseh preferenčnih glasov.
Ljudmila Novak, nosilka liste NSi, se je s 36,75 odstotka oziroma 19.178 vsemi preferenčnimi glasovi uvrstila na šesto mesto. Po desetih letih se tako ponovno vrača v evropski parlament, kjer je že bila med letoma 2004 in 2009. Milan Brglez je zbral 37,93 odstotka oziroma 6970 vseh preferenčnih glasov, Klemen Grošelj pa se je z 8,72 odstotka oziroma 6405 preferenčnimi glasovi v evropski parlament prebil kot drugi na listi LMŠ.
Igor Šoltes se je po številu preferenčnih glasov uvrstil na peto mesto. Prejel je kar 78,70 odstotka preferenčnih glasov od glasov liste oziroma 21.017 vseh glasov, kar pa ni bilo dovolj, da bi si zagotovil sedež v evropskem parlamentu. Tudi Angeliki Mlinar, ki se je s 15.070 preferenčnimi glasovi uvrstila na sedmo mesto, ni uspelo zagotoviti si mandata evroposlanke.
Kljub obetavnim napovedim nekaterih analitikov so po razglasitvi uradnih rezultatov v nekaterih političnih strankah upravičeno razočarani. Razloge za slabo voljo imajo tako predvsem v stranki Levica ter v koalicijskih strankah SMC, Desus in SAB, kjer jim ni uspelo osvojiti nobenega sedeža v evropskem parlamentu.
Listo Levice je volilo le 6,34 odstotka volilnih upravičencev, Desus je prejel 5,66 odstotka glasov, za SAB pa je glasovalo le 4,03 odstotka volivcev. Luka Mesec, koordinator stranke Levica, razočaranja nad rezultati ni skrival. Poudaril je, da je pod pričakovanji. »Mislim, da smo imeli dober program, ki je kazal na to, kako Evropo narediti bolj socialno, demokratično in ekološko. Zakaj to sporočilo ni bilo slišano med volivci, bo pokazala evalvacija,« je dejal po razglasitvi uradnih rezultatov. Glede na število preferenčnih glasov se je Mesec uvrstil na 15. mesto, prehitela ga je tudi nosilka liste Violeta Tomić, ki je prejela skoraj dvakrat več preferenčnih glasov kot koordinator Levice.
Zaostali so tudi v stranki SMC. Podprlo jih je le 1,6 odstotka volilnih upravičencev oziroma 7524 volivcev. Prehitela jih je celo novoustanovljena desna stranka Domovinska liga, ki so ji volivci namenili 8044 glasov oziroma 1,71 odstotka vseh glasov. Na sam rep lestvice se je z 2427 glasovi uvrstila Dobra država, le 776 več volivcev pa je podprlo Zedinjeno Slovenijo.
Od 481.849 oddanih glasovnic je bilo 10.324 neveljavnih. Skupna lista SDS in SLS je prejela največ glasov v vseh volilnih enotah, razen na skrajnem zahodu v volilni enoti Postojna. Tam ji je zmago za las odnesla SD, saj so bili prepričljivejši za 307 volivcev ter prejeli 0,53 odstotka več glasov.
V volilni enoti Ljubljana Center se je skupna lista SDS in SLS na prvo mesto uvrstila z 21,61 odstotka glasov. Z 18,79 odstotka so sledili Socialni demokrati, s 16,46 odstotka stranka LMŠ, NSi z 11,73 odstotka ter Levica z 9,43 odstotka. V volilni enoti Ljubljana Bežigrad so Ljubljančani na drugo mesto z 18,84 odstotka vseh glasov izglasovali LMŠ, sledijo SD s 17,25 odstotka ter NSi z 11,89 in Levica s 7,27 odstotka glasov.
Največ volilnih upravičencev je svoje glasove oddalo v volilni enoti Ljubljana Center. Glasovalo je 33,21 odstotka vseh volilnih upravičencev, ki so skupno oddali 72.664 glasovnic, od tega 71.458 veljavnih glasov. Najmanj volivcev se je na volišča podalo v volilni enoti Ptuj, kjer je bila volilna udeležba le 24,18-odstotna. S kanček višjo volilno udeležbo (24,22 odstotkov) se je po trenutno dostopnih podatkih na predzadnje mesto uvrstila volilna enota Maribor.
V večini volilnih okrajev po Sloveniji so volivci podprli skupno listo SDS in SLS. Daleč najuspešnejša je bila v volilnem okraju Krško, kjer je za skupno listo glasovala skoraj polovica vseh, ki so prišli na volišča (49,24 odstotkov).
SD jim je zmago odnesla v obalnih volilnih okrajih Sežana, Koper, Izola in Piran. Prav tako so jim več glasov namenili volivci iz volilnih okrajev Kočevje, Murska Sobota I in II, Laško, Hrastnik, Trbovlje, Maribor IV, Velenje I, Nova Gorica II, kot tudi v ljubljanskih okrajih Bežigrad I in II, Moste - Polje II in III, Vič - Rudnik II in III, Šiška I in II ter Ljubljana Center.
NSi se je prepričljivo na prvo mesto s 34,68 odstotka vseh glasov zavihtela le v volilnem okraju Lendava. LMŠ pa je največ glasov prejela v volilnem okraju Jesenice, Kamnik ter Domžale I in II.
V Sloveniji je svoj glas oddalo le 28,32 odstotka volilnih upravičencev, ki so glasovali na 3005 rednih voliščih, 55 voliščih za glasovanje zunaj kraja stalnega prebivališča ter tudi na 31 diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini. S tem smo zabeležili drugo najslabšo volilno udeležbo v EU, manj volilnih upravičencev se je na volišča podalo le še na Slovaškem, kjer je svoje glasove oddalo le 22,74 odstotka volivcev. Za primerjavo: največja volilna udeležba je bila v Belgiji, kjer je glasovalo kar 89 odstotkov volivcev.
Kdo je dobil največ preferenčnih glasov?
Vseh osem novoizvoljenih evropskih poslancev so volivci izbrali s preferenčnimi glasovi. Največ preferenčnih glasov je prejela evropska poslanka Tanja Fajon, nosilka liste SD, ki bo v evropskem parlamentu že tretjič zastopala interese Slovenije. Prejela je kar 60,82 odstotka vseh preferenčnih glasov od glasov liste oziroma kar 53.472 vseh glasov. Tako kot Fajonova bo tudi Milan Zver v Bruslju in Strasbourgu sedel že tretji zaporedni mandat, po številu prejetih preferenčnih glasov pa se je uvrstil na četrto mesto. Skupno je prejel 26.118 preferenčnih glasov oziroma 20,96 odstotka glasov od glasov liste.
Prehiteli sta ga še nosilka liste LMŠ in najmlajša slovenska evroposlanka Irena Joveva s 56,89 odstotka oziroma 41.804 vsemi preferenčnimi glasovi ter Romana Tomc, ki je bila izvoljena kot druga na skupni listi SDS in SLS. Za Tomčevo bo to drugi mandat evropske poslanke, prejela pa je 32,32 odstotka glasov oziroma 40.278 glasov. Preferenčni glasovi so v evropski parlament popeljali tudi Franca Bogoviča, ki je bil tako kot Tomčeva izvoljen s skupne liste SDS in SLS ter je v Bruslju dobil drugi mandat. Po številu preferenčnih glasov se je uvrstil na deveto mesto, saj je zbral 10,92 odstotka oziroma 13.616 vseh preferenčnih glasov.
Ljudmila Novak, nosilka liste NSi, se je s 36,75 odstotka oziroma 19.178 vsemi preferenčnimi glasovi uvrstila na šesto mesto. Po desetih letih se tako ponovno vrača v evropski parlament, kjer je že bila med letoma 2004 in 2009. Milan Brglez je zbral 37,93 odstotka oziroma 6970 vseh preferenčnih glasov, Klemen Grošelj pa se je z 8,72 odstotka oziroma 6405 preferenčnimi glasovi v evropski parlament prebil kot drugi na listi LMŠ.
Igor Šoltes se je po številu preferenčnih glasov uvrstil na peto mesto. Prejel je kar 78,70 odstotka preferenčnih glasov od glasov liste oziroma 21.017 vseh glasov, kar pa ni bilo dovolj, da bi si zagotovil sedež v evropskem parlamentu. Tudi Angeliki Mlinar, ki se je s 15.070 preferenčnimi glasovi uvrstila na sedmo mesto, ni uspelo zagotoviti si mandata evroposlanke.
Na koga so volivci pozabili?
Kljub obetavnim napovedim nekaterih analitikov so po razglasitvi uradnih rezultatov v nekaterih političnih strankah upravičeno razočarani. Razloge za slabo voljo imajo tako predvsem v stranki Levica ter v koalicijskih strankah SMC, Desus in SAB, kjer jim ni uspelo osvojiti nobenega sedeža v evropskem parlamentu.
Listo Levice je volilo le 6,34 odstotka volilnih upravičencev, Desus je prejel 5,66 odstotka glasov, za SAB pa je glasovalo le 4,03 odstotka volivcev. Luka Mesec, koordinator stranke Levica, razočaranja nad rezultati ni skrival. Poudaril je, da je pod pričakovanji. »Mislim, da smo imeli dober program, ki je kazal na to, kako Evropo narediti bolj socialno, demokratično in ekološko. Zakaj to sporočilo ni bilo slišano med volivci, bo pokazala evalvacija,« je dejal po razglasitvi uradnih rezultatov. Glede na število preferenčnih glasov se je Mesec uvrstil na 15. mesto, prehitela ga je tudi nosilka liste Violeta Tomić, ki je prejela skoraj dvakrat več preferenčnih glasov kot koordinator Levice.
Zaostali so tudi v stranki SMC. Podprlo jih je le 1,6 odstotka volilnih upravičencev oziroma 7524 volivcev. Prehitela jih je celo novoustanovljena desna stranka Domovinska liga, ki so ji volivci namenili 8044 glasov oziroma 1,71 odstotka vseh glasov. Na sam rep lestvice se je z 2427 glasovi uvrstila Dobra država, le 776 več volivcev pa je podprlo Zedinjeno Slovenijo.
Kako so volili po volilnih enotah?
Od 481.849 oddanih glasovnic je bilo 10.324 neveljavnih. Skupna lista SDS in SLS je prejela največ glasov v vseh volilnih enotah, razen na skrajnem zahodu v volilni enoti Postojna. Tam ji je zmago za las odnesla SD, saj so bili prepričljivejši za 307 volivcev ter prejeli 0,53 odstotka več glasov. V volilni enoti Ljubljana Center se je skupna lista SDS in SLS na prvo mesto uvrstila z 21,61 odstotka glasov. Z 18,79 odstotka so sledili Socialni demokrati, s 16,46 odstotka stranka LMŠ, NSi z 11,73 odstotka ter Levica z 9,43 odstotka. V volilni enoti Ljubljana Bežigrad so Ljubljančani na drugo mesto z 18,84 odstotka vseh glasov izglasovali LMŠ, sledijo SD s 17,25 odstotka ter NSi z 11,89 in Levica s 7,27 odstotka glasov.
Največ volilnih upravičencev je svoje glasove oddalo v volilni enoti Ljubljana Center. Glasovalo je 33,21 odstotka vseh volilnih upravičencev, ki so skupno oddali 72.664 glasovnic, od tega 71.458 veljavnih glasov. Najmanj volivcev se je na volišča podalo v volilni enoti Ptuj, kjer je bila volilna udeležba le 24,18-odstotna. S kanček višjo volilno udeležbo (24,22 odstotkov) se je po trenutno dostopnih podatkih na predzadnje mesto uvrstila volilna enota Maribor.
FOTO: Državna volilna komisija
Kako so volili po volilnih okrajih?
V večini volilnih okrajev po Sloveniji so volivci podprli skupno listo SDS in SLS. Daleč najuspešnejša je bila v volilnem okraju Krško, kjer je za skupno listo glasovala skoraj polovica vseh, ki so prišli na volišča (49,24 odstotkov).
SD jim je zmago odnesla v obalnih volilnih okrajih Sežana, Koper, Izola in Piran. Prav tako so jim več glasov namenili volivci iz volilnih okrajev Kočevje, Murska Sobota I in II, Laško, Hrastnik, Trbovlje, Maribor IV, Velenje I, Nova Gorica II, kot tudi v ljubljanskih okrajih Bežigrad I in II, Moste - Polje II in III, Vič - Rudnik II in III, Šiška I in II ter Ljubljana Center.
NSi se je prepričljivo na prvo mesto s 34,68 odstotka vseh glasov zavihtela le v volilnem okraju Lendava. LMŠ pa je največ glasov prejela v volilnem okraju Jesenice, Kamnik ter Domžale I in II.
FOTO: Državna volilna komisija
ghj
