Zelenci LMŠ za solidarnost in varnost (VIDEO)

Koliko Evrope poznajo kandidati? Včeraj se je v kvizu preizkusila četverica kandidatov iz SD, danes objavljamo, kako so se odrezali v Listi Marjana Šarca.
Fotografija: V prvem videoposnetku si poglejte, kako so se kandidati LMŠ odrezali v kvizu, v drugem pa vas čaka njihova predstavitev. FOTO: Arhiv Dela
Odpri galerijo
V prvem videoposnetku si poglejte, kako so se kandidati LMŠ odrezali v kvizu, v drugem pa vas čaka njihova predstavitev. FOTO: Arhiv Dela

Za politične novince iz LMŠ je bil naš evropski volilni kviz kar velik izziv. V kampanji sta doslej najbolj izstopala nosilka liste Irena Joveva in Klemen Grošelj, ki jo je na številnih predvolilnih soočenjih nadomeščal. Oba sta med osmerico strankinih kandidatov javnosti bolj znana, Irena Joveva kot nekdanja novinarka, Grošelj kot predavatelj na FDV.

V četverici, ki je prepričana, da je čas za novo generacijo v politiki, in ki se je pomerila v poznavanju EU, sta še kamniški občinski svetnik Edis Rujović, zaposlen v telekomunikacijskem podjetju, ter odvetnica Tina Heferle, trenutno podpredsednica državnega zbora. Na listi je v začetku aprila nadomestila Klavdijo Damij, ki so ji v javnosti očitali neplačevanje davkov.



V stranki so sprva preigravali scenarij, da bi na evropskih volitvah nastopili s SMC in SAB, a so se naposled odločili za samostojno pot. Namesto da bi kandidaturo vložili s štirimi poslanskimi podpisi, so zbirali podporo volivcev. Irena Joveva se je za skok v politiko odločila prav zaradi njih, saj meni, da lahko pripomore k njihovemu boljšemu življenju, podobno je zatrdil Grošelj: »Živimo v času, pomembnem za usodo EU in dobrobit državljanov.« Poleg varnosti se bo zavzemal za solidarnost, saj je ta odgovor na populizem. Če bo izvoljen, se bo zavzemal za gradnjo evropske identitete, ki državljanov ne bo ločevala na prvo- in drugorazredne: »Ne bomo privolili niti v to, da nas zunanji svet deli na staro in novo Evropo.«



Irena Joveva je med prednostnimi nalogami omenila transparentnost, zlasti pri poslanskih stroških za reprezentanco, ki so zdaj zaviti v tančico skrivnosti. Težave je imela pri naštevanju dosežkov minulega mandata evropskega parlamenta, medtem ko je Rujović pohvalil program mobilnosti mladih Erasmus+ ter dodal, da moramo poskrbeti, da se v tujini pridobljeno znanje vrne v domovino. Več preglavic so četverici povzročila faktografska vprašanja o Uniji.



Grošlju se je zataknilo pri naštevanju števila žensk, ki so doslej vodile EP, a se je rešil z besedami, da je bilo teh vsekakor premalo, saj predstavljajo polovico prebivalstva. Rujović ni poznal komisarja za migracije, Tina Heferle je napačno odgovorila, da predsednika evropske komisije namesto parlamenta imenuje komisija, prav tako ni vedela, kdo je bil prvi stalni predsednik evropskega sveta, niti se ni želela opredeliti, kdo je bil najboljši predsednik evropske komisije.

Irena Joveva je med državami, ki niso del evro in schengenskega območja, naštela le sosednjo Hrvaško.

Preberite še:

Komentarji: