Pravzaprav smo podjetje obiskali dan po deseti obletnici začetka, ki je bil svojevrsten. Ustanovitelj Peter Pötzi je nekoč predelal navadno kolo v električno, s to rešitvijo je šel na zagonsko platformo Kickstarter in zaslužil toliko denarja, da si je kupil električni avtomobil. Ko je videl, da so možnosti za polnjenje slabe, je izdelal svojo prenosno polnilnico. S to proizvodnjo je z nekaj ljudmi začel v majhni garaži, najprej so jih naredili po pet na dan, danes jih v obratu v kraju Trg na Koroškem (Feldkirchen in Kärnten) vsak dan izdelajo 320.

Njihov primarni izdelek je bil v začetku dokaj kompleksen, veliko je bilo zaščite in kablov, z leti so ga seveda izpopolnjevali. Tržno ime je go-e gemini, je oblikovno prepoznavna polnilnica na izmenični tok z močjo 11 ali 22 kW, bodisi v prenosni izvedbi s konektorjem, da jo je mogoče vzeti na dopust, bodisi s fiksnim kablom. Z njo se lahko prilagaja moč polnjenja, v še boljši izvedbi omogoča stroškovno najbolj učinkovito polnjenje. V ponudbi podjetja je tudi kontrolnik, s katerim, če imaš lastno proizvodnjo energije s sončnimi celicami, razporejaš, ali boš z njo doma v nekem trenutku polnil avto ali bi jo raje usmeril v gospodinjske porabnike.

Pravijo, da je delež okvar le približno enoodstoten in da so stranke z njimi zadovoljne tudi zaradi tehnične podpore, če gre kaj narobe, se hitro odzovejo. Izdelek so pripravljeni popraviti (ne zamenjati), če je to le mogoče in če ga stranka ni pokvarila sama. Ponosni so tudi na aplikacijo, ki so jo razvili sami in za katero so dobili več nagrad.

Doslej zadnja novost je izvedba polnilnice go-e pro za podjetja, večstanovanjske objekte, parkirne hiše, da lahko imetnik polnjenje z njo ponuja tudi drugim uporabnikom. Ta artikel je v sklepni fazi certificiranja, potem ga začnejo prodajati, imajo velika pričakovanja.

 

Kot rečeno, gre za mlado podjetje, ne le po času delovanja, ampak tudi po zaposlenih, še sveži direktor Erik Yesayan ima 32 let, ustanovitelj je še malce mlajši. Kot marsikdo v tem poslu so imeli v podjetju Go-e, kar pomeni go electric ali imejte električni avto, v svoji kratki zgodovini tudi težje čase. Na primer, ko je prodaja električnih avtomobilov leta 2024 upadla, še zlasti ko so v zanje zelo pomembni Nemčiji ukinili denarne subvencije. »Skladišče smo imeli prepolno,« pravi Christian Philipp, ki v podjetju vodi komunikacije. »A v nasprotju z večino podjetij, ki so zmanjševala število zaposlenih, nismo odpuščali, smo pa nekaterim iz proizvodnje ponudili delo v prodaji, jih izobrazili za delo z računalniki, tovrstnimi programi, jim dali stike prodajnih kanalov, vse, da bi posel spodbudili.«

Večino sestavnih delov za svoje izdelke dobijo od dobaviteljev iz Avstrije, na primer ohišje in elektroniko, le kaka tipka pride iz Kitajske, sestavijo jih sami, ponosni so, da je to domač izdelek. Imajo tudi slovenske dobavitelje, za novi projekt bosta to Skaza iz Dravograda in Lepton-Quark iz Cerknice. »Tega sem še posebej vesel,« je dejal Igor Petković, vodja nabave, doma z Jesenic, ki nam je razkazal proizvodnjo, in dodal, da sta se ti dve družbi doslej zelo izkazali in da si tudi zelo želita prodreti na ta trg.

Proizvodne zmogljivosti podjetja Go-e so 10 tisoč polnilnic na mesec. Doslej so dobavili 420 tisoč izdelkov, ni nepomembno, da imajo v Nemčiji, ki je v vseh pogledih največji evropski trg, vodilni 14-odstotni tržni delež. Glavni trgi so še Avstrija, Turčija, Švedska, Finska. Letni promet je 29 milijonov evrov. V Trgu je zaposlenih 70 ljudi, šest v Gradcu (tam se ukvarjajo s predrazvojem), 60 v Berlinu (komercialni razvoj), še nekaj jih je v Stockholmu v marketingu, ki pokriva skandinavske trge. Tudi zdaj zaposlujejo, do konca leta naj bi jih bilo vseh skupaj 130. Pripravljajo novo proizvodno linijo, kjer bo tudi malce drugačen način dela; medtem ko na dosedanji liniji zaposleni izvede le eno ali dve opravili, bo na novi sam opravil vse.

Delajo v eni izmeni, vsaj po tistem, kar so nam predstavili, so delovne razmere dokaj ugodne, ob petkih je delavnik opazno krajši … Po svoje pričakovano je, da vsi zaposleni, ko so na delu, tam lahko polnijo električni avto, če seveda imajo takšnega.

Prihodnost? Christian Philipp opozarja na zadnjo raziskavo analitične družbe McKinsey, da bo, ko bo večina avtomobilov električnih, recimo okoli 80 odstotkov, le majhen delež polnjenja opravljen s hitrimi polnilnicami, kakšne 4 odstotke, vse drugo bodo »počasnejše« polnilnice. Na tisoče jih bo potrebnih tam, kjer avtomobili predvsem stojijo, pred stanovanjskimi bloki, v parkirnih hišah, hotelih, nakupovalnih centrih, da se bodo kar najbolj polnili z obnovljivo energijo in da bodo aktivno uravnavali ponudbo in povpraševanje. Tu morajo sodelovati s proizvajalci energije, da se vidi, na katerih lokacijah so potrebne naložbe v polnilno infrastrukturo ali priklop na proizvodnjo obnovljive energije. Bolj plastično: če ima nakupovalni center 500 parkirnih prostorov, bo moral imeti 500 polnilnih mest, da postavitev ne bo stala veliko, da bo uporaba popolnoma enostavna, prav tako plačevanje. Dolgoročno se poraja še vprašanje, ali ne bi bilo dobro, da bi bila vsa polnilna mesta na enosmerni tok, da ne bi bile potrebne stalne pretvorbe toka.

Omenili so, da razmišljajo o pripravi popolnoma varnega polnjenja električnih avtomobilov, ko se peljejo na trajektu, ko jih tovorne ladje prevažajo h kupcem ali pač v neki parkirni hiši v najnižji kletni etaži. Razmišljajo o elektrifikaciji velikih trgov, kjer so v uporabi še vedno mnogi klasično gnani dvo- in trikolesniki, glede polnilne infrastrukture sodelujejo z velikima podjetjema Tata in Bajaj, ki pripravljata tovrstna vozila na elektriko.

Če se vrnemo k Evropi, za zdaj ne verjamejo posebej v polnjenje iz avtomobila v druge porabnike (vehicle to load, V2L), bolj zanimivo se jim zdi polnjenje od čim bližjega vira k vozilu. Taka je na primer ideja, da bi izkoristili rečni tok Drave, ki je v območju Beljaka močan, in bi v bližini polnili avtomobile.