Od Alp do Jadrana: zakaj je Koroška nova logistična zvezda Evrope

Avstrijska Koroška je regija, kjer se v resničnem pomenu besede stikajo srednja, južna in vzhodna Evropa. Njena lega je strateško izjemna: v zgolj štirih urah vožnje lahko iz osrednjega dela Koroške dosežete tri evropske metropole: Dunaj, München in Prago. Zato so najpomembnejši politični in gospodarski centri srednje Evrope na dosegu roke, kar regijo umešča med najbolj povezane dele Avstrije.

Koroška pa se ne odpira le proti severu, temveč tudi proti jugu. Svojo moč črpa iz neposredne bližine Jadranskega morja, in sicer pristanišč v Trstu in Kopru, ki veljata za ključna vrata Evrope v svet. Tovrstna dostopnost je za logistiko neprecenljiva, saj omogoča, da blago z azijskih trgov v le nekaj dneh prečka Evropo in se s koroških železniških tirov odpravi proti severu. Blizu je tudi Ljubljana, kar pomeni, da je regija prav v središču čezmejnega sodelovanja.

Ker leži na križišču evropskih prometnih koridorjev, kjer se križajo interesi industrije, logistike in trgovine, so podjetja, ki se odločijo za poslovanje v tej regiji, enako blizu pomembnim severnim trgom kot hitro rastočim južnim in vzhodnim gospodarstvom. Ni naključje, da so se tu skozi zgodovino razvijala močna industrijska središča, danes pa regija postaja vse bolj prepoznavna kot ena najbolj dinamičnih logističnih platform v Alpah in na širšem območju Alpe-Jadrana.

Goliška železnica kot prelomnica v mobilnosti

Največja infrastrukturna pridobitev, ki bo v prihodnjih letih odločilno zaznamovala gospodarski in družbeni utrip regije, je železniška proga Goliška železnica (Koralmbahn). Njeno odprtje, načrtovano za konec leta 2025, bo čas potovanja med Celovcem in Gradcem skrajšalo na vsega 45 minut. Ta sprememba ustvarja popolnoma novo prometno in gospodarsko resničnost: rojstvo metropolitanske regije z več kot milijonom prebivalcev.

Eric Kirschner FOTO: Urad koroške deželne vlade

Kirschnerjeva ekipa je v obsežni lokacijski študiji pokazala, da bo Goliška železnica odločilno vplival na trg dela in demografski razvoj. Dostopnost se bo bistveno izboljšala na osi med Celovcem in Gradcem, kjer bodo podjetja pridobila dostop do več kot 200.000 dodatnih potencialnih zaposlenih. To bo pomenilo večjo ponudbo kadrov, večjo prilagodljivost pri iskanju strokovnjakov in boljše možnosti za gospodarsko rast.

Povezava bo vplivala tudi na vsakdanje življenje ljudi. Kirschner pojasnjuje, da bo z novo železniško progo popolnoma realno, da eden od partnerjev v družini dela v industrijskem podjetju v Gradcu, drugi pa v storitvenem sektorju v Celovcu ali Beljaku.

Največja infrastrukturna pridobitev, ki bo v prihodnjih letih odločilno zaznamovala gospodarski in družbeni utrip regije, je železniška proga Goliška železnica. FOTO: Urad koroške deželne vlade

Logistika kot konkurenčna prednost

Goliška železnica bo postala gibalo širših infrastrukturnih in gospodarskih sprememb. Njena moč se še posebej pokaže v povezavi z drugimi naložbami, ki oblikujejo prihodnost Koroške. Ena najpomembnejših med njimi je bazni predor Semmering, ki bo po predvidenem zaključku okoli leta 2030 čas vožnje med Celovcem in Dunajem skrajšal na približno dve uri. Ta izboljšana povezava z avstrijsko prestolnico bo odprla tudi nove poti za trgovino, poslovna partnerstva in tokove potnikov.

Nova železniška povezava se vključuje v širši južni prometni koridor, ki povezuje Jadran s severom Evrope. Ta ključna povezava se začne v pristaniščih Trst in Koper, nadaljuje skozi suhi terminal v Beljaku ter se razteza vse do Baltskega morja. Gre za enega najpomembnejših transportnih tokov v Evropi, kjer se prepletajo pomorski, železniški in cestni promet.

Tudi Kirschner poudarja strateški pomen tega koridorja: »Koridor od Trsta in suhega pristanišča Fürnitz do Baltskega morja ponuja izjemne priložnosti v logističnem sektorju, še posebej ob dejstvu, da Evropska unija želi čim več tovornega prometa preusmeriti s cest na železnice.«

Koroška pa ponuja tudi enega najpomembnejših logističnih vozlišč v Avstriji. FOTO: Urad koroške deželne vlade

Prvi železniški carinski koridor v Evropi

Posebna prednost Koroške je, da se prav tukaj razvija prvi železniški carinski koridor v Evropi. To pomeni, da se zabojniki, ki prispejo v tržaško pristanišče, lahko brez vmesnega skladiščenja in carinskih postopkov naložijo neposredno z ladje na vlak ter se šele v Beljaku/Fürnitzu ocarinijo in pregledajo. Za tovorni promet iz Azije to pomeni približno dvodnevni prihranek v primerjavi s severnomorskimi pristanišči, za podjetja pa časovno in stroškovno učinkovitost, ki je v globalni logistiki odločilna.

Logistični center Avstrija jug (LCAS)

Koroška pa ponuja tudi enega najpomembnejših logističnih vozlišč v Avstriji – Logistični center Avstrija jug (LCAS). Na 160 hektarjih površin zagotavlja prvovrstne poslovne prostore in nepremičnine za logistična podjetja, obenem pa deluje kot strokovni partner za vsa vprašanja, povezana z logistiko v regiji. Strateška lega, inteligentno povezovanje in prilagojene storitve uvrščajo LCAS med ključne razvojne akterje, ki krepijo konkurenčnost Koroške na evropskem logističnem zemljevidu.

Suhi terminal in letališče kot dopolnitev železnici

Toda resnična moč koroške logistike se ne skriva zgolj v železniških povezavah. Celotno sliko dopolnjuje mreža infrastrukturnih vozlišč, ki omogočajo, da regija deluje kot pravi multimodalni center Evrope.

Pomembno vlogo ima suhi terminal v Beljaku, ki omogoča neposreden prehod blaga z ladijskega na železniški promet. S tem se tranzitni čas iz azijskih pristanišč do končnih evropskih trgov lahko skrajša tudi za dva dni v primerjavi s severnimi pomorskimi potmi. To podjetjem omogoča prihranek časa, nižje stroške in konkurenčno prednost. Obenem se zmanjšuje obremenitev okolja, saj se velik del tovora preusmeri s cest na železnice, kar sovpada z vizijo trajnostne mobilnosti Evropske unije.

Koroško logistično zgodbo dopolnjuje tudi letališče v Celovcu, ki zagotavlja hitro odzivnost podjetij na globalne trge. S svojo lego in dostopnostjo krepi povezave z evropskimi metropolami, hkrati pa daje regiji dodatno težo pri privabljanju tujih vlagateljev in poslovnih partnerjev.

Železnica, suhi terminal in letališče skupaj tvorijo trikotnik, ki Koroško uvršča med najbolj celovito logistično razvite regije v Evropi. Prav ta kombinacija različnih prometnih poti ustvarja konkurenčno prednost. Tako se avstrijska Koroška vse bolj uveljavlja kot križišče, kjer se oblikujejo prihodnje smernice evropske logistike.

FOTO: Urad koroške deželne vlade

Naročnik oglasne vsebine je Urad koroške deželne vlade