Od sončne energije do čipov: razvojni model Koroške

Avstrijska Koroška je v zadnjih letih postala zgled usklajenega in inovativnega razvoja, v katerem različni sektorji delujejo z jasnim skupnim ciljem. Zelena energija in tehnološki napredek se razvijata v tesnem prepletu, kar regiji prinaša konkretne gospodarske in širše razvojne učinke. Na eni strani gradi na obnovljivih virih energije, trajnostni mobilnosti in pametni specializaciji, s katerimi cilje energetske preobrazbe dosledno prevaja v prakso. Hkrati se utrjuje kot evropsko pomembno vozlišče za močnostno elektroniko, napredne senzorske rešitve, umetno inteligenco in povezane, elektronsko podprte sisteme, torej za tehnologije, brez katerih si ni mogoče predstavljati učinkovite elektrifikacije, zanesljivih digitalnih omrežij in sodobne industrije.

Zelena ekonomija kot gospodarska priložnost

Regija velja za eno od evropskih pionirk zelene ekonomije, saj trajnostni razvoj gradi sistematično in dolgoročno. Razvoj usmerja v obnovljive vire energije, trajnostno mobilnost in pametne tehnologije, pri čemer sta ključna cilja zmanjševanje ogljičnega odtisa in krepitev energetske neodvisnosti.

Pomemben del te strategije je močno zeleno omrežje, ki danes povezuje več kot 250 podjetij v okviru Green Tech Clusterja, ter razvejeno raziskovalno in inovacijsko okolje, osredotočeno na razvoj trajnostnih rešitev. Posebej izrazito se ta razvoj koncentrira na območju okoli Šentvida ob Glini (Sankt Veit an der Glan), kjer nastaja modelno območje trajnostne preobrazbe. Tudi infrastrukturni projekti so v tej zgodbi več kot zgolj prometne naložbe. Nadgradnja hitre ceste med Celovcem in Šentvidom v avtocesto povezuje dolino Gline v pomembno gospodarsko os in ustvarja razmere za prostorski razvoj, industrijsko umeščanje ter lažji pretok znanja, ljudi in tehnologij.

Prav ob tej prometni osi nastaja Sonnenkraft Campus, eden najbolj prepoznavnih simbolov koroške energetske preobrazbe. Zasnovan je kot večnamensko središče, kjer se povezujejo raziskave, izobraževanje, proizvodnja in ozaveščanje o potencialih sončne energije. Campus je del širše strategije krepitve regionalnih grozdov trajnostnih tehnologij in nadaljnjega razvoja Green Tech Valleyja. Njegova vloga presega klasično tehnološko infrastrukturo, saj deluje kot živ laboratorij, v katerem se nove rešitve preizkušajo v realnem okolju in približujejo tako podjetjem kot širši javnosti.

Ključno vlogo pri tem ima pametna specializacija, ki jo na Koroškem razumejo kot gibalo trajnostne rasti. Regija združuje industrijsko tradicijo, obrtniško znanje in močne raziskovalne kapacitete, kar lokalnim podjetjem omogoča, da se usmerjajo v inovativne energetske rešitve, se povezujejo v regionalne in mednarodne mreže ter svoje produkte razvijajo in preverjajo v praksi.

Pametne tehnologije omogočajo učinkovitejše upravljanje virov in večjo energetsko učinkovitost.FOTO: Michael Stabentheiner

Pomemben del delovanja Sonnenkraft Campusa je tudi izobraževalna in ozaveščevalna vloga. Demonstracijske površine, delavnice in dogodki omogočajo vpogled v delovanje obnovljivih tehnologij, zlasti za mlade in dijake poklicnih šol, ki tu spoznavajo karierne možnosti v energetiki.

Kako se zelena strategija prevaja v konkretne gospodarske učinke, kaže tudi primer podjetja go-e iz Feldkirchna. Podjetje razvija inteligentno polnilno infrastrukturo za električna vozila, ki jo izvaža po vsej Evropi, in simbolizira novo, tehnološko napredno in trajnostno usmerjeno industrijo na Koroškem. Njihove rešitve temeljijo na pametnem povezovanju energetske učinkovitosti, digitalizacije in mobilnosti, kar je ključno za uspešno energetsko preobrazbo.

Mikroelektronika kot industrijska hrbtenica zelene preobrazbe

Zelena preobrazba, ki jo Koroška uresničuje na področju energetike in mobilnosti, ima tudi svojo ključno tehnološko osnovo. Energetski sistemi, električna mobilnost, pametna omrežja in digitalna infrastruktura so neposredno odvisni od napredne mikroelektronike. Prav zato se je regija vzporedno z razvojem zelene ekonomije uveljavila kot eno osrednjih evropskih območij za močnostno elektroniko, senzorsko tehnologijo, umetno inteligenco in elektronsko podprte sisteme.

Naraščajoče potrebe po čipih in elektronskih komponentah v Evropi, ki jih poganjajo energetski in mobilnostni prehod, širša raba umetne inteligence in pospešena digitalizacija, Koroško postavljajo v strateški položaj. Regija združuje industrijsko proizvodnjo, razvoj in specializirano znanje na način, ki omogoča hiter odziv na tehnološke in tržne spremembe.

Povezovanje izobraževalnih ustanov z industrijo krepi prenos znanja v prakso. FOTO: Michael Stabentheiner

Industrijski nosilec tega razvoja je Infineon v Beljaku, ki ponazarja preobrazbo Koroške iz proizvodne lokacije v globalno inovacijsko središče. Iz manjšega obrata za izdelavo diod je v nekaj desetletjih zraslo mednarodno uveljavljeno podjetje, danes med vodilnimi na področju močnostne elektronike in raziskovalno najmočnejše v Avstriji. Ključna prednost beljaške lokacije je združevanje raziskav, razvoja in proizvodnje, kar omogoča hiter prenos tehnoloških rešitev v industrijsko uporabo.

To vlogo dodatno potrjuje odprtje nove 300-milimetrske tovarne močnostnih polprevodnikov Infineon v Beljaku leta 2021. Visoko avtomatizirana visokoserijska proizvodnja postavlja nove standarde učinkovitosti in kakovosti ter kaže, kako lahko obsežne industrijske naložbe uspevajo v okolju, kjer so interesi podjetij in javnih institucij usklajeni.

Raziskovalni steber koroškega mikroelektronskega ekosistema gradijo institucije, kot so Silicon Austria Labs, grozd Silicon Alps, Fraunhoferjev center za umetno inteligenco in Lakeside Labs. Njihova vloga ni v industrijski proizvodnji, temveč v razvoju prihodnjih tehnologij: močnostne elektronike za energetsko učinkovitost, inteligentnih senzorskih sistemov in sistemske integracije z uporabo umetne inteligence. Prav na tej ravni nastajajo rešitve, ki pozneje vstopajo v industrijo, energetiko, mobilnost in digitalne storitve.

Aplikativne raziskave povezujejo oba svetova. Fraunhoferjev center v Celovcu se osredotoča na prenos digitalizacije in umetne inteligence v podjetja, Lakeside Labs pa razvijajo rešitve na področju povezanih in samoorganizirajočih se sistemov. Sodelovanje z industrijo, tudi pri optimizaciji zahtevnih proizvodnih procesov, kaže, kako lahko raziskave neposredno prispevajo k večji učinkovitosti in konkurenčnosti proizvodnje.

Tretji, enakovredni steber je izobraževalni sistem. Univerze, višje strokovne šole, poklicne šole in vajeniški programi zagotavljajo specializiran kader, ki omogoča dolgoročno rast mikroelektronskega ekosistema. Industrijska struktura Koroške, v kateri ima industrija velik delež dodane vrednosti in zaposlenosti, tem znanjem daje konkreten gospodarski učinek. Mikroelektronika se pri tem povezuje z drugimi panogami, od kovinskopredelovalne industrije do kemije, kar krepi stabilne in raznolike vrednostne verige.

Pametni robotski sistemi so vse bolj vključeni v procese z visoko stopnjo avtomatizacije. FOTO: Puch Johannes  

Naročnik oglasne vsebine je Urad koroške deželne vlade