Slovenka na avstrijskem Koroškem: »Prišli smo za dve leti, ostali pa trinajst«

Oglejte si videointervju in preverite, kako lahko slovenska podjetja izkoristijo priložnosti na avstrijskem Koroškem:

Pred 13 leti je Vesna Hodnik Nikolič v Celovec prišla z mislijo, da bo tam ostala le kratek čas. Mož je dobil ponudbo za dveletni projekt, sama je pričakovala prvega otroka, zato se je selitev zdela idealen začetek novega poglavja. Danes se temu nasmehne: »Ti dve leti sta zdaj postali 13 let.« V tem času je avstrijska Koroška postala njen dom.

Danes na avstrijski gospodarski zbornici dela na področju mednarodnega poslovanja, zunanje trgovine in evropskih projektov. Njeno delo je povezovanje podjetij, iskanje poslovnih partnerjev ter razvoj projektov med Slovenijo, Avstrijo, Hrvaško in severno Italijo. Posebno mesto ima pri tem avstrijska Koroška, ki je za slovenska podjetja zaradi bližine, jezikovne povezanosti in dobrih prometnih povezav lahko prva stopnica na avstrijski trg, hkrati pa tudi vstopna točka v širšo regijo DAH, ki povezuje Nemčijo, Avstrijo in Švico.

Za slovenska podjetja, ki želijo na avstrijskem Koroškem odpreti podjetje ali podružnico, je gospodarska zbornica pogosto ena prvih vstopnih točk. Podjetnikom pomagajo pri razumevanju administrativnih postopkov, potrebne dokumentacije, zakonodaje in drugih zahtev novega trga. Ko podjetje postane član avstrijske zbornice, pa lahko dostopa tudi do razvejene mednarodne mreže Advantage Austria, ki vključuje okoli sto predstavništev po svetu. Koroška je tako odlično izhodišče za nadaljnjo internacionalizacijo.

Vesna Hodnik Nikolič regijo pozna z obeh strani meje. Razume slovenski način razmišljanja, obenem pa dobro pozna pravila, priložnosti in posebnosti avstrijskega poslovnega okolja. Prav zato lahko slovenskim podjetjem pomaga premostiti razlike med trgoma in poiskati prave sogovornike, institucije ali poslovne partnerje. Kot poudarja, slovenska podjetja na avstrijski trg prinašajo kreativnost, inovativnost in večjezičnost, avstrijsko okolje pa jim ponuja strukturiran sistem podpore, dostop do spodbud in povezave s širšim nemško govorečim prostorom.

Vesna Hodnik Nikolič na Gospodarski zbornici avstrijske Koroške pomaga slovenskim podjetjem pri vstopu na avstrijski trg. FOTO: Leon Vidic

Kakšna so bila vaša pričakovanja, preden ste prišli sem, in kako je danes življenje drugačno od življenja v Sloveniji?

Ko sva prišla sem, sva mislila, da bo to le kratka postaja in da bova potem nadaljevala pot drugod. Pravzaprav nisva imela prave predstave o tem, kako Avstrija deluje. Imela sva občutek, da so ljudje bolj zaprti in načeloma manj naklonjeni spremembam. V teh 13 letih pa se je izkazalo ravno nasprotno. Ljudje so zelo dobrosrčni in odprti, močno pa je prisotna tudi povezanost znotraj skupnosti. Res pa je, da potrebujejo nekaj časa, da te spoznajo.

Zelo cenijo, če se trudiš govoriti njihov jezik, saj to ni samoumevno. Koroški dialekt je poleg tega nekoliko drugačen od knjižne nemščine. Tudi mi, ki se preselimo v novo okolje, moramo te razlike razumeti in se potruditi, da se okolju, v katero smo prišli, čim bolje prilagodimo.

Kako se je gospodarska podoba regije spremenila, odkar ste tukaj?

Regija se je precej razvila, kar se čuti tudi v večji samozavesti in optimizmu za naprej. Ena največjih sprememb je nova železniška povezava med Koroško in Štajersko, zaradi katere je danes mogoče iz Celovca v Gradec priti v 43 minutah, prej pa je pot trajala skoraj tri ure. Pomemben premik je tudi nova cev predora Karavanke, ki bo še izboljšala povezavo med Avstrijo in Slovenijo.

Velik napredek je viden tudi na področju znanosti, tehnologije in inovacij. V Lakeside Parku danes delujejo številna inovativna podjetja in raziskovalni centri, tam je tudi velika hala za testiranje dronov. Pomembno vlogo ima Infineon, ki je ena največjih naložb na Koroškem in pomembno prispeva k razvoju mikroelektronike ter privablja visoko usposobljene kadre. Ko v regijo pride tako veliko podjetje, se začne razvijati tudi celoten ekosistem okoli njega.

Katere panoge najbolj zaznamujejo razvoj regije?

Industrija je na Koroškem še vedno zelo močna. Ob njej imajo pomembno vlogo elektronika, mikroelektronika, gozdarstvo in lesna industrija, kjer so se razvili tudi kompetenčni centri za nove materiale in sodelovanje z industrijo. Med pomembnejšimi panogami ostaja tudi turizem.

V prihodnje se želi regija še bolj usmeriti v trajnostne industrije, kot so recikliranje, krožno gospodarstvo in ekodizajn. Nastaja tudi nov center za krožno gospodarstvo in trajnostne poslovne modele, za katerega že iščejo investitorje in podjetja. Koroška se tako še naprej razvija v smeri inovacij in novih gospodarskih priložnosti.

Gospodarska zbornica avstrijske Koroške podjetjem pomaga pri ustanavljanju podjetij, razumevanju zakonodaje in prvih korakih na avstrijskem trgu. FOTO: Leon Vidic

Kako k uspehu avstrijske Koroške prispeva povezovanje podjetij, univerz in raziskovalnih središč?

Sodelovanje z univerzami, inovativnimi poslovnimi ekosistemi in seveda gospodarsko zbornico, kot smo mi, je ključno za nadaljnji razvoj. Pomembno je, da prihajajo novi kadri, da imajo možnost inovirati in da imajo na voljo prostor, kjer lahko svoje ideje razvijajo naprej.

Hkrati gospodarstvo potrebuje nove ideje, da lahko ostaja konkurenčno na mednarodnem trgu. Prav to sodelovanje je ključno za dvig celotnega koroškega ekosistema na višjo raven. Kadri so pri tem še vedno najpomembnejši. Infineon, ki je trenutno največje podjetje z investicijo na Koroškem, je strokovnjake poiskal po vsem svetu. Tako so na Koroško prišli inženirji in z njimi delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.

To v okolje prinaša nove ljudi in nove ideje. Ti ljudje s seboj pripeljejo tudi družine, med njimi ženske, ki so zelo inovativne tudi na področju socialnega gospodarstva. Tako nastaja ekosistem, v katerem posamezni deli spodbujajo drug drugega.

Če bi vas danes poklical direktor slovenskega podjetja in vprašal, zakaj naj razmišlja o avstrijski Koroški, kaj bi mu odgovorili?

Avstrijska Koroška je za slovenska podjetja privlačna predvsem zaradi bližine, učinkovitejših administrativnih postopkov in podpore inovativnim podjetjem, zlasti na področju digitalizacije, umetne inteligence in zelene industrije.

Celovec je iz Slovenije hitro dostopen, zato lahko podjetnik številne obveznosti uredi v enem dnevu. Pomembna prednost je tudi manjša jezikovna ovira, saj na Koroškem dela veliko Slovencev, prisotna pa je tudi slovensko govoreča skupnost. Za marsikaterega podjetnika je prav ta kombinacija bližine, podpore in lažjega sporazumevanja ključna pri odločitvi za vstop na koroški trg.

Kako lahko prek svoje mednarodne mreže konkretno pomagate slovenskemu podjetju?

Slovenskemu podjetju, ki nima sedeža ali podružnice v Avstriji, načeloma ne moremo pomagati neposredno, saj pomagamo predvsem svojim članom. Zbornica ima obvezno članstvo, zato podjetniku, ki ustanovi podjetje v Avstriji, pomagamo na vseh področjih.

Slovenska podjetja, ki imajo tukaj podružnico, lahko prek svojega statusa dostopajo do vseh pisarn Advantage Austria po svetu. To jim zelo olajša vstop na druge trge, saj jim pomagamo odpirati vrata, iskati prave povezave in vzpostavljati poslovne stike.

Ali podjetjem pomagate tudi pri pridobivanju subvencij?

Prek mreže Enterprise Europe Network sodelujemo z institucijami, ki podjetjem ponujajo različne oblike financiranja. Med njimi je tudi FFG, ena ključnih avstrijskih institucij za podporo gospodarskim in razvojnim projektom. Slovensko podjetje, ki ima podružnico v Avstriji, lahko kandidira za različna sredstva, sodeluje pa lahko tudi v čezmejnih evropskih projektih. Prek naše mreže lahko podjetju pomagamo tudi pri iskanju partnerjev, pravih institucij in drugih kontaktov, ki mu olajšajo vstop na avstrijski trg.

Izkušnje z življenjem in delom na obeh straneh meje ji omogočajo, da slovenskim podjetjem svetuje tudi z vidika kulture poslovanja in lokalnega okolja. FOTO: Leon Vidic  

Če želi slovensko podjetje v Avstriji odpreti podružnico ali sedež, kdo je njegova prva kontaktna točka?

Na naši zbornici imamo poseben oddelek, ki podjetnikom pomaga pri ustanovitvi podjetja ali podružnice v Avstriji. Svetujejo jim, katere dokumente potrebujejo, in jih vodijo skozi celoten administrativni postopek. Startupi imajo pri tem na voljo še dodatno podporo.

Naša zbornica je izrazito storitveno usmerjena. Če ima podjetje v Avstriji davčno, pravno ali drugo zakonodajno težavo, mu lahko pomaga tudi naša ekipa približno desetih odvetnikov. Ti podjetjem vsakodnevno svetujejo pri premagovanju administrativnih ovir ter pri prilagajanju novi avstrijski in evropski zakonodaji.

Lahko navedete kakšno slovensko podjetje, ki sodeluje z vami?

Na Koroškem deluje kar nekaj slovenskih podjetij, ki so tukaj ustanovila podružnice ali pa uspešno sodelujejo z avstrijskimi trgovskimi verigami. Eden takšnih primerov je Ema Pogačar s podjetjem Kondit in njihovimi kremnimi rezinami, ki jim je že pred leti uspelo vstopiti na avstrijski trg. Med podjetji, ki so na Koroškem ustanovila svojo podružnico, sta na primer tudi En Gen in Reduxi. Zadnji je manjše podjetje iz Velenja, ki je postalo uspešno na področju energetike.

Poleg njih je tu še veliko manjših slovenskih podjetnikov, ki ponujajo storitve na področju čiščenja, gradbeništva in drugih dejavnosti.

Avstrijska Koroška podjetjem ponuja dostop do spodbud, poslovnih mrež in nemško govorečih trgov. FOTO: Leon Vidic

Kaj slovenska podjetja pri vstopu na avstrijski trg običajno potrebujejo?

Slovenska podjetja se ob vstopu na avstrijski trg srečajo z novimi izzivi. Gre za nov trg, drugačno zakonodajo in bolj strukturirane administrativne postopke, od različnih prijav in oddaje dokumentacije do obveznega članstva v avstrijski gospodarski zbornici.

Sistem je v primerjavi s slovenskim zelo organiziran in natančno urejen. Slovenska podjetja pa na drugi strani prinašajo kreativnost, inovativnost in večjezičnost. Prav ta kombinacija je lahko dobra osnova za uspešno sodelovanje.

Kaj vas na avstrijskem Koroškem po 13 letih še vedno navdušuje?

Po 13 letih življenja tukaj me še vedno navdušuje predvsem visoka kakovost življenja. Dopoldne sem lahko na mednarodni konferenci, popoldne se kopam v Vrbskem jezeru, naslednji dan pa grem v gore.

Navdušuje me pa tudi to, da se vlaga v razvoj, v infrastrukturo in v nove ideje. In navdušuje me še vedno šolski sistem, ki naše otroke spodbuja pri inovativnem načinu razmišljanja in jim ponuja številne možnosti.

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.