Zelena ekonomija v praksi: zakaj je Koroška primer za Evropo

Evropski zeleni prehod je postal ena najmočnejših razvojnih sil na celini, ki regije spodbuja k pospešenemu vlaganju v obnovljive vire energije, digitalizacijo in krožno gospodarstvo. Med najbolj naprednimi je avstrijska Koroška, ki se je s strateško usmeritvijo v pametno specializacijo, tehnološke inovacije in regionalno povezovanje preoblikovala v enega vodilnih evropskih poligonov zelene preobrazbe.

Za slovenska podjetja, ki iščejo navdih, partnerstva ali priložnosti v sektorjih energetike, mobilnosti in trajnostnih tehnologij, je zgodba Koroške zelo poučna. V regiji, ki cilja na ogljično nevtralno proizvodnjo, nastaja model prihodnosti, v katerem se raziskave, industrija in politika prepletajo v enoten razvojni ekosistem.

Koroška si je v zadnjem desetletju ustvarila izjemen ugled regije, ki zeleni prehod razume tudi kot gospodarsko priložnost. V okviru širšega prostora Green Tech Valley, ki povezuje Štajersko in Koroško, deluje več kot 300 podjetij, specializiranih za trajnostne tehnologije. Električna energija prihaja iz stoodstotno obnovljivih virov, njihov delež v celotni porabi znaša približno 55 odstotkov.

Poleg tega se Koroška razvija v eno ključnih evropskih vozlišč za prihodnje energetske infrastrukture. Regija je del pobude »Hydrogen Valley«, ki jo sofinancira EU in v okviru katere bo do leta 2028 vzpostavljena letna proizvodnja več kot 10.000 ton zelenega vodika, dolgoročni cilj pa je celo 100.000 do 150.000 ton. V Arnoldsteinu stoji tudi največji baterijski hranilnik v Avstriji, ki z 22 megavati moči in 44 megavatnimi urami kapacitete stabilizira avstrijsko prenosno omrežje, vrača presežke obnovljive energije v sistem ter prek evropskih platform MARI in PICASSO zagotavlja čezmejno podporo omrežjem Italije, Slovenije in drugih držav. Prav ta kombinacija vodikovih rešitev in velikih baterijskih sistemov postavlja temelje za nove energetske modele na evropski ravni.

Ob tem se razvijajo raziskovalna središča, inovacijski laboratoriji, univerze in podjetniške pobude, ki skupaj gradijo močno platformo za razvoj visokotehnoloških rešitev, od energetike do mobilnosti. Posebej na območju Šentvida ob Glini (Sankt Veit an der Glan) nastaja vzorčni prostor za to trajnostno preobrazbo. Ključno vlogo ima nadgradnja hitre ceste Celovec–Šentvid, zaradi katere se dolina Glan preoblikuje v pomembno gospodarsko os. 

Regija tako dokazuje, da je mogoče uskladiti okoljsko odgovornost, tehnološki napredek in razvoj lokacije ter hkrati vzpostaviti infrastrukturne rešitve, ki podpirajo celovit zeleni prehod, od raziskovalnih in industrijskih projektov do velikih energetskih sistemov.

Sonnenkraft Campus: živ laboratorij za energijo prihodnosti

Sonnenkraft Campus kot demonstracijski prostor, kjer podjetja in raziskovalci preizkušajo nove fotonapetostne rešitve. FOTO: Sonnencraft

Ob novi avtocesti nastaja eden najzanimivejših projektov avstrijskega energetskega prehoda. Sonnenkraft Campus je del koroške strategije krepitve regionalnih grozdov za trajnostne tehnologije in širše zgodbe Green Tech Valley. Ime nosi po podjetju Sonnenkraft, proizvajalcu fotonapetostnih modulov, izvajalec in upravljavec kampusa pa je podjetje Vivatro, celoviti ponudnik rešitev za fotovoltaiko in elektroinštalacije.

Direktor podjetja Vivatro Jürgen Hölbling poudarja, da kampus ni zgolj demonstracijski prostor, temveč kraj, kjer lahko energijo vidimo, razumemo in izkusimo. V prostorih kampusa se testirajo fotonapetostni moduli, razvijajo integrirane rešitve s sončnimi celicami, preizkuša oprema za shranjevanje energije in predstavlja sodobna e-mobilnost.

Laboratorij privablja startupe, raziskovalce in obrtnike, ki svoje prototipe razvijajo od ideje do komercializacije. Velik poudarek dajejo tudi izobraževanju. Obiskovalci iz strokovnih šol in univerz lahko tehnologijo preverijo na lastne oči, podjetja pa kampus uporabljajo kot testno platformo za nove rešitve. Za Hölblinga je posebej pomembno, da se zanimanje obiskovalcev nenehno povečuje, saj to krepi razumevanje in motivacijo za uporabo trajnostnih tehnologij.

Pri vzpostavitvi kampusa je pomembna tudi usmerjenost v krožno gospodarstvo. Uporaba lokalnih materialov, energijska samozadostnost in zmanjševanje odpadkov so vgrajeni v vsak korak delovanja. Rezultat je model trajnostnega centra, ki postaja eden ključnih nosilcev zelene preobrazbe v regiji.

Hydrogen Valley in baterijska infrastruktura: zeleni prehod v industrijski praksi

Na Koroškem se energetski prehod dogaja v praksi in v velikem merilu. Pobuda »Hydrogen Valley« povezuje industrijo, raziskovalne ustanove in energetiko v skupni razvojni okvir za proizvodnjo, skladiščenje in uporabo zelenega vodika. Skupaj z Zgornjo Avstrijo in Štajersko je načrtovanih več kot 500 milijonov evrov naložb, regija pa želi postati osrednje vodikovo vozlišče srednje Evrope.

S tem se dopolnjuje zmogljiva baterijska infrastruktura. V Arnoldsteinu deluje največji avstrijski baterijski hranilnik, ki pomembno zmanjšuje nihanja v prenosnem omrežju ter omogoča učinkovitejšo integracijo vetrne in sončne energije. Prek povezav z Italijo, Slovenijo in drugimi državami baterijski sistem prispeva k evropski stabilnosti, Koroška pa je vključena tudi v načrtovani SouthH2Corridor – 3.300 kilometrov dolg vodikovod med Severno Afriko in južno Nemčijo. Ta bo regiji omogočil neposredno vključevanje v prihodnji evropski trg vodika ter ustvaril nove priložnosti za industrijo, logistiko in mobilnost.

Go-e: kako se osebni izziv spremeni v evropsko zgodbo o uspehu

Pametna polnilnica Go-e kot primer tehnološko usmerjenega razvoja v regiji. FOTO: Go-e

V Feldkirchnu, nedaleč od Beljaka, podjetje Go-e proizvaja inteligentno infrastrukturo za polnjenje električnih vozil, ki jo izvažajo po vsej Evropi. Podjetje simbolizira novo industrijo Koroške, ki je tehnološko usmerjena, mednarodna in trajnostno naravnana.

Zgodba uspešnega podjetja se je začela z osebno zgodbo. Njen ustanovitelj Peter Pötzi je namreč iskal zanesljiv in priročen napajalnik za svoje električno kolo. Ker med obstoječimi izdelki ni našel primernega, ga je razvil sam. Iz ideje je nato ustvaril startup, ki je le v nekaj letih postal vodilni ponudnik pametnih polnilnic v Nemčiji in Avstriji. Danes njihove rešitve uporabljajo v več kot tridesetih državah.

Podjetje razvija nove tehnologije za še bolj trajnostno elektromobilnost. Njihov nabor izdelkov pokriva različne scenarije polnjenja – od domačega polnjenja s presežkom energije iz fotovoltaike do upravljanja flote v podjetjih. Go-e sodeluje tudi z mrežo dvanajstih koroških raziskovalnih in tehnoloških podjetij, da bi polnilno infrastrukturo še širše omogočil tudi na javnih površinah. Njihova ambicija je jasna: da bi vsako parkirišče imelo možnost polnjenja.

Regija, ki soustvarja prihodnost

V dolini Glan je jasno vidno, kako Koroška kot pionirka zelene ekonomije oblikuje prihodnost: obnovljivi viri energije, inovativni industrijski pristopi in sodobna infrastruktura se prepletajo v koncept, ki kaže pot naprej.

To je priložnost tudi za številna slovenska podjetja, ki se lahko na tem območju hitro povežejo v nova partnerstva in dobijo vpogled v modele, ki premikajo meje mogočega v trajnostni industriji. Koroška s svojim razvojnim pristopom postavlja standard, ki ga Evropa vse bolj prepoznava, in ostaja prostor, kjer je zeleno gospodarstvo uresničena realnost.

FOTO: Michael Stabentheiner

 Naročnik oglasne vsebine je Urad koroške deželne vlade