Ali DUTB pri plačah direktorjev izigrava Lahovnikov zakon?

Odkrili smo primer družbe v lasti DUTB, kjer je direktor zaposlen v slabi banki.

Objavljeno
06. oktober 2016 19.12
Posodobljeno
06. oktober 2016 21.00
Kriminalistične preiskave na DUTB 11.februarja 2015
Nejc Gole, Maja Grgič
Nejc Gole, Maja Grgič
Ljubljana – Upravni odbor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) je večkrat razpravljal, kako bolje plačati poslovodstva družb v lasti DUTB in s tem zaobiti namen Lahovnikovega zakona, priznava predsednik upravnega odbora DUTB Marko Simoneti, pri tem pa trdi, da tega niso uresničevali. A odkrili smo primer družbe DUTB, kjer je direktor zaposlen v slabi banki.

O omejitvah plač za poslovodstva v družbah v državni lasti, torej tudi v lasti slabe banke, je upravni odbor DUTB razpravljal pod vodstvom tako Larsa Nyberga kot Marka Simonetija, piše portal Pod črto, ki je od anonimnega vira dobil posnetke nekaterih sej. Nekdanji glavni izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson je domnevno upravnemu odboru predlagal, naj mu podeli mandat za potrditev plač menedžerjem, ki bodo višje od omejitev v Lahovnikovem zakonu, ki ureja prejemke poslovodstev v državnih družbah. Tem članom poslovodstev bi namenili dodatne prejemke, ki so skladni z zakonodajo, denimo prek zavarovanj, svetovalnih pogodb, tujih podružnic podjetja ali bonusov ob prenehanju mandata. Kot primer, kjer bi morali uporabiti takšna dodatna plačila, je omenil Cimos.

Marko Simoneti pa je na eni od sej predlagal, da bi menedžerji družb v lasti DUTB imeli tako menedžersko pogodbo v družbi, hkrati pa bi jih zaposlili tudi v DUTB. Tako bi v podjetju prejeli 10.000 evrov, v DUTB pa še dodatnih 20.000 evrov na mesec. Simoneti je ob tem omenil primer zaposlenega v DUTB, ki ima hkrati sklenjeno menedžersko pogodbo v Alpini.

Simoneti: Moji predlogi niso bili podprti

Simoneti v odzivu na ta zapis ni zanikal posamičnih citatov z zaprte seje upravnega odbora, pri tem pa je poudaril širši kontekst večkratnih razprav o tej temi. Nekdanji in sedanji člani upravnega odbora so se po njegovih besedah strinjali, da so omejitve Lahovnikovega zakona resna težava za pridobivanje ustreznih menedžerjev za prestrukturiranje prezadolženih podjetij v lasti DUTB. O tem so večkrat opozorili tudi vlado. DUTB pa je imela v preteklosti tudi redno zaposlene projektne menedžerje s prejemki, ki so močno presegli prejemke direktorjev DUTB, je še dodal Simoneti. Lahovnikov zakon sicer ne omejuje plač v DUTB.

»Moje 'pragmatične' razprave so šle takrat v smeri, da se prouči možnost, da takšni dobro plačani projektni menedžerji, če jih že imamo zaposlene v DUTB, opravljajo tudi funkcijo direktorja v več hčerinskih družbah. Za temeljito analizo pravne dopustnosti takšnih rešitev pred njeno implementacijo so odgovorne pravne službe, vendar takšne analize sploh ni bilo, saj moje diskusije niso bile podprte na upravnem odboru, niti na načelni ravni,« je še pojasnil Simoneti.

Tudi v DUTB so pojasnili, da ni nobene poslovodne ali druge osebe, ki bi bila hkrati zaposlena tako v DUTB kot v podjetju v njegovi lasti.

Dela v Alpini, služi v DUTB

A Simonetijeve navedbe, kot kaže, ne držijo. Izvedeli smo, da je v DUTB zaposlen direktor Alpine Bojan Gantar, ki nam je to tudi potrdil. Gantar tako tudi plačo za svoje delo prejema v DUTB, in ne v Alpini, koliko ta znaša, pa ni hotel razkriti: »Plača je v skladu s pogodbo.« Plača prejšnje direktorice je znašala 5300 evrov bruto in je bila v skladu z Lahovnikovim zakonom.

Počivalšek spet napoveduje spremembo zakona

Dogajanje v DUTB znova izpostavlja smiselnost plačnih omejitev po Lahovnikovem zakonu. Čeprav je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek spremembo napovedal že letos pozimi, se doslej ni zgodilo ničesar. Danes je to ponovno napovedal: »Razmere so se od takrat, ko je bil Lahovnikov zakon sprejet, spremenile, zato bomo na MGRT pripravili spremembo zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti.« Dodal je, da se bodo aktivnosti za pripravo sprememb začele, ko bodo od Slovenskega državnega holdinga (SDH) prejeli priporočila za oblikovanje politike prejemkov članov organov vodenja družb.

Na SDH pravijo, da so pripravili osnutek sklopa priporočil za pripravo politike prejemkov vodstev državnih družb, ki je še v procesu usklajevanja. »Nov sistem prejemkov predvideva večjo povezavo med uspešnostjo poslovanja družbe in plačilom članov uprav, pri določitvi fiksnega dela prejemkov pa v načelu odstopa od sistema vezanosti na večkratnik povprečnih plač v družbi ter upošteva poleg velikosti družbe še kompleksnost poslovanja posamezne družbe,« so pojasnili.