Alternativni skladi, priložnost za nepremičninski trg

Pri nas bi se najhitreje lahko razvili nepremičninski skladi, ki omogočajo širši nabor naložb kot denimo vzajemni skladi.
Objavljeno
02. marec 2015 20.05
Ljubljana 05.02.2010 - Novinarska konferenca NLB skladi - na sliki Kruno Abramovič in Aleksandra Brdar Turk.foto:Blaž Samec/DELO
Vanja Tekavec, gospodarstvo
Vanja Tekavec, gospodarstvo
Ljubljana – Predvidoma do konca maja naj bi bil pod streho zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov, s čimer bo tudi pri nas sprejeta pravna podlaga za ustanovitev alternativnih investicijskih skladov, ki jih družbe za upravljanje doslej niso smele tržiti.

Kot pravi predsednik uprave NLB Skladov Kruno Abramovič, so alternativni investicijski skladi regulirani skladi z nekoliko bolj sproščenimi naložbenimi politikami, kot jih poznamo pri klasičnih investicijskih skladih (torej investicijskih in vzajemnih skladih). Medtem ko lahko vzajemni skladi premoženje vlagateljev investirajo praviloma samo v delnice, druge sklade in obveznice, so alternativni investicijski skladi bistveno manj omejeni pri svojem poslovanju, saj jim zakon omogoča širši nabor naložbenih politik in zato lahko nalagajo tudi v druge vrste naložb, razlaga sogovornik.

Tudi v žlahtne kovine

»Alternativni skladi bodo lahko denar vlagateljev nalagali tudi neposredno v plemenite kovine, denimo v zlato ali v druge žlahtne kovine. Nadalje, mogoče bo ustanoviti sklade, ki bodo vlagali izključno v izvedene finančne instrumente ali v nepremičnine, posredno ali celo neposredno. V svetu nepremičninski alternativni skladi praviloma kupujejo zasedene nepremičnine, torej nepremičnine, v katerih najemniki že plačujejo najemnino, in plemenitijo denar vlagateljev z oddajanjem nepremičnin in tudi na račun gibanja cen nepremičnin. Ker so alternativni skladi običajno bolj tvegani od klasičnih, so večinoma namenjeni profesionalnim vlagateljem, a hkrati niso omejeni le na te,« je namen alternativnih investicijskih skladov orisal Abramovič.

Prinašajo tudi tveganja

Pa se bodo alternativni skladi pri nas »prijeli«? Po mnenju Kruna Abramoviča, je v Sloveniji največje zanimanje zagotovo pričakovati za nepremičninske sklade. Ti bi na dolgi rok lahko celo postali pomemben igralec pri preoblikovanju našega nepremičninskega trga, saj lahko z ustanovitvijo alternativnih investicijskih skladov dolgoročni najem nepremičnin postane ustrezna alternativa nakupu stanovanja. Pa so z vlaganji v tovrstne sklade povezana tudi tveganja?

Manj likvidni

»Vse bo odvisno od naložbene politike posameznih skladov, saj zakon, kot že omenjeno, omogoča širšo množico naložbenih politik kot pri vzajemnih skladih. So pa ti skladi – in tu je pomembna razlika v primerjavi z vzajemnimi skladi – praviloma bistveno manj likvidni, saj lahko traja tudi več kot leto dni, da vlagatelj pride do investiranih sredstev. To je tudi posledica tega, da so same naložbe alternativnih skladov lahko precej manj likvidne,« odgovarja Abramovič.

Kdaj bodo v Sloveniji zaživeli alternativni investicijski skladi, po mnenju Abramoviča še ni mogoče napovedati, saj končne zakonske rešitve še niso znane. To je tudi eden izmed razlogov, da družbe za upravljanje alternativnih skladov vsaj uradno še ne načrtujejo, v najboljšem primeru pa bi se to lahko zgodilo čez približno leto dni. »Budno spremljamo sprejemanje zakonodaje o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov, toda šele, ko bo zakon sprejet in bodo sprejeti podzakonski akti, se bomo lahko natančneje odločali, ali takšne sklade ponuditi ali ne,« še pravi sogovornik.