Tiskane izdaje
Ljubljana – »To nikakor ne drži,« odgovarja Anton Rop na vprašanje ali je s funkcije predčasno morebiti odstopil zaradi odločitve Banke Slovenije, ki je presodila, da ni primeren za nadzornika v slovenskih bankah. Spomnimo, »neprofesionalnost, nespoštovanje etičnih standardov in nepregledno delovanje« so bili očitki Banke Slovenije v letos obnovljenem postopku presoje primernosti člana nadzornega sveta banke, ki mu je funkcijo prepovedala opravljati že pred dvema letoma.
Njegovega imena sicer niso razkrili, a je bilo iz vsebine odločbe mogoče sklepati, da gre prav zanj. Rop je ob tem poudaril, da je bil v sodnem postopku glede suma izdaje državne tajne dokončno oproščen, kot je znano pa so mu očitali, da naj bi izdal tajne podatke, ko je enemu od novinarjev pred leti povedal, da naj bi se Janez Janša in Ivo Sanader dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu.
A oprostitev na sodišču mnenja o neprimernosti za člana nadzornega sveta ne spreminja, so pojasnjevali v Banki Slovenije, postopek z izdajo ukrepa ali sankcije je dokončen, razplet kazenskega postopka pa nujno ne vpliva na oceno primernosti.
Zdaj dela analizo za EIB
Rop je svoj odstop posredoval predsedniku EIB, ki je o tem najprej ustno obvestil Svet direktorjev na septembrskem zasedanju. Naknadno je ministrstvo za finance s strani EIB prejelo tudi pisno potrditev njegovega odstopa. Kaj je razlog zanj, ne vedo. Kot predstavnik Slovenije je Rop svoj triletni mandat v EIB začel maja lani.
Anton Rop je za Delo pojasnil, da zdaj skupaj z nemškim kolegom pripravlja analizo o vplivu financiranja mednarodnih finančnih institucij na srednja in mala podjetja v srednji in južni Evropi. Ali je njegova funkcija v EIB pripomogla k pridobitvi novega plačanega profesionalnega izziva, ni znano.
Dodaja, da dela tudi za naročnike v Sloveniji, a nič več ne za tiste, ki so povezani z državo. Z analizami sicer zadnje čase sicer ni imel sreče. Spomladi letos se je zapletel v afero, povezano s Premogovnikom Velenje. Vodstvo je namreč mimo javnega razpisa za okoli 35 tisoč evrov sklenilo pogodbo za pripravo analize politike upokojevanja v rudarstvu. Opravil naj bi jo prek zasebnega inštituta, v katerem je bil solastnik, za posel pa se je po pisanju nekaterih medijev dogovarjal še pred samo ustanovitvijo inštituta. Po izbruhu afere in medijskem pompu se je odpovedal plačilu drugega dela (že opravljene) analize.
Tudi drugi radi analizirajo
Analize so očitno lahko dober posel. To je verjetno spoznal tudi Franc Križanič, nekdanji minister za finance iz vrst SD, ki je bil pred tem svetovalec TEŠ. Križanič je bil v nadzornem svetu Holdinga slovenskih elektrarn, torej lastnika TEŠ, ki je potrdil ta investicijski projekt in je, kot so pisali mediji, vse do prevzema ministrske funkcije kot direktor inštituta EIPF hkrati pisal študije o »makroekonomskih, regionalnih in socialnih učinkih postavitve Bloka 6 v TEŠ« ter »ekonomskih in makroekonomskih vidikih dolgoročne pogodbe o dobavi premoga« za Premogovnik Velenje.
S prodajo svojega znanja razburjal tudi Barroso
Lani je evropsko javnost razburjal nekdanji predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso, ker je sprejel službo pri Goldman Sachsu, bančnem velikanu z Wall Streeta, ki ga krivijo za začetek svetovne finančne krize leta 2008. Nanj so leteli očitki, da s tem odhodom »ni izkazal integritete in preudarnosti«. Barroso je bil imenovan za predsednika in višjega svetovalca mednarodne podružnice te finančne ustanove in jo je usmerjal pri britanskih pogajanjih za odhod iz EU-ja.
