Arharjeva naslednica z bianco odstopno izjavo

Ljubljana – Stanislava Zadravec Caprirolo je bila ena ključnih oseb pri za marsikoga sporni sanaciji bank leta 2013, zaradi katere se je znašla tudi pod drobnogledom kriminalistov. Prav zaradi policijske preiskave nekateri menijo, da ni primerna za vodenje Združenja bank Slovenije.

V finalni krog izbora za direktorja Združenja bank Slovenije so se po naših informacijah sicer uvrstili trije: Božo Jašovič, med drugim je vodil NLB, nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo, in javnosti manj znan Kristjan Hvala, zdaj zaposlen na združenju bank. Ime novega direktorja združenja bi moralo predvidoma biti znano v sredo, ko bo seja nadzornikov, za imenovanje pa je treba zbrati osem glasov od dvanajstčlanskega nadzornega sveta.

V bančnih kuloarjih je v teh dneh mogoče slišati, da je tudi z lobiranjem nekdanjega ministra za finance Uroša Čuferja najbliže imenovanju nekdanja viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo. O njenem imenovanju pa se tudi med bančniki pojavljajo pomisleki zaradi kazenske ovadbe, ki je bila vložena proti njej in še trem uslužbencem Banke Slovenije, vključno z guvernerjem na čelu.

Znano je, da policija po hišnih preiskavah v Banki Slovenije julija lani, preiskuje domnevno zlorabo položaja pri sanaciji bank, glavni očitek pa je, da je bila odločba o izrednih ukrepih, naloženih banki NLB, nezakonita. Tudi zato so se pojavile ideje, da bi morala Zadravec Caprirolova, če bo imenovana, hkrati takoj podpisati bianco odstopno izjavo, ki bi postala veljavna, če se bo predkazenski postopek, ki poteka, končal z zahtevo za sodno preiskavo in postopki na sodišču.

Zakaj se preiskava vleče

V predkazenskem postopku je bila zaslišana vrsta prič, policija je zasegla tudi računalnike in elektronske naprave osumljenih. V zvezi s kriminalistično preiskavo se pojavlja, kot smo pisali, veliko pritiskov, tudi iz tujine, Frankfurta in Bruslja. Na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) poudarjajo, da zaradi teh pritiskov predkazenski postopek nikakor ni ustavljen.

»Zaradi posameznih dilem, povezanih s sklicevanjem na domnevni nedopustni poseg v arhive ECB, smo skladno z usmeritvami pristojnega državnega tožilca po izvedbi hišnih preiskav počakali s pregledovanjem dokumentacije in elektronskih podatkov, zaseženih na Banki Slovenije, dokler navedene dileme niso bile razjasnjene. Po prejemu usmeritev državnega tožilca smo postopek nadaljevali tudi v delu dokaznega gradiva, zaseženega na Banki Slovenije, navedeno pa nedvomno vpliva na časovni potek preiskave,« pravijo na NPU.

Bodo sploh spoštovali lastne pogoje?

Postopek izbire naslednika Franceta Arharja, ki 1. julija odhaja v pokoj, se vleče že od marca. Interesov, povezanih s to funkcijo, je v ozadju očitno veliko. Bančniki so se namreč težko dogovorili že o merilih za javni razpis, po katerih bodo izbirali šefa združenja. Ker jim ni uspelo pravočasno končati postopka izbire, so morali celo podaljšati mandat sedanjemu direktorju Arharju.

Glede na razpisne pogoje bi sicer imel prednost kandidat z izkušnjami iz poslovnega bančništva, očitno pa ni nujno, da bodo ta kriterij spoštovali, saj nekdanja viceguvernerka izkušenj iz bančne prakse nima, razen nadzorovanja NLB pred njeno sanacijo.

Boža Jašoviča se je sicer kot pretendenta za položaj direktorja ZBS omenjalo že leta 2012, ko se je nato odločil, da se bo iz tekme umaknil in funkcijo prepustil Arharju, ki mu je takrat potekel mandat predsednika uprave banke Unicredit, sam pa je iz NLB odšel v Gorenjsko banko, kjer je zdaj svetovalec uprave in opravlja naloge pooblaščenca za skladnost poslovanja.

Naši sogovorniki iz bančnih vrst opozarjajo, da ZBS potrebuje neodvisnega direktorja, ki bo zmogel odločno zastopati njihove interese tudi nasproti ministrstvu za finance in Banki Slovenije, vprašanje pa je, ali je nekdanja viceguvernerka – ne glede na kriminalistično preiskavo, v kateri se je znašla – primerna kandidatka.