Banke se bodo prilagodile v sodelovanju s fintehi

»Banke so bile v preteklosti znane po tem, da so zelo učinkovito prevzemale sodobne tehnologije. Ko se je pojavila spletna revolucija, so mnogi govorili, da bodo banke propadle, se zelo spremenile, vendar so se prilagodile. Zdaj se spopadajo z novim izzivom, digitalizacijo.«

Tako je Anton Tomic, podpredsednik v korporaciji SAP, odgovoren za razvoj in inovacije na področju finančnih storitev, začel odgovor na vprašanje, kako resno sodobni trendi na področju razvoja finančnih storitev – pogosto jih poimenujemo kar finteh – ogrožajo tradicionalne poslovne modele bank.

»Ne gre za, da bi novi finančni igralci lahko kar prevzeli vse bančne posle ali nadomestili banke. Res pa je, da bodo morale banke oziroma ponudniki finančnih storitev spremeniti svoj odnos do strank in se vse bolj osredotočiti na to, da imajo 360-stopinjski pogled na stranko in njene potrebe,« je prepričan Tomic.

Za kaj gre? Sodobni uporabniki bančnih storitev, naprej mlajše generacije pa tudi starejši in tisti, ki o denarju odločajo v podjetjih, smo kot del svojega življenja in procesa pri sprejemanju odločitev že pred časom »posvojili« številne tehnološke novosti, ki delajo naš svet digitalen – od pametnih mobilnih telefonov do vse intenzivnejše uporabe družabnih omrežij.

Pričakovanja uporabnikov se spreminjajo

To ima neposredne posledice tudi za pričakovanja, ki jih gojimo do ponudnikov finančnih storitev. »Gre za to, da uporabniki pričakujejo, da bodo tudi z banko lahko komunicirali tako kot s prijatelji, se pravi po družabnih omrežjih. Marsikdo bi, recimo, želel s svojim bančnim svetovalcem komunicirati po WhatsAppu, tudi odgovor bi pričakoval takoj. Ali pa, zakaj ne bi bilo, na primer, mogoče nakazati denarja s pomočjo [Amazonove digitalne pomočnice] Alexe, samo z govornim ukazom?« nekoliko provokativno razmišlja Tomic.

Banke (in drugi finančni posredniki) pa take ravni personificiranih in fleksibilnih storitev večinoma še niso sposobne ponuditi. V eni od nedavnih raziskav, ki je vključila 503 menedžerje iz 265 bank v 24 državah je SAP ugotovil, da vse banke govorijo o tem, da se izzivov digitalizacije zavedajo in da jih rešujejo, podrobnejša analiza pa je pokazala, da se konkretnih ukrepov na pravih področjih uspešno loteva manj kot pol bank. Težava je večinoma to, da banke digitalizacijo uvajajo na področjih in poslovnih funkcijah, kjer je že tradicionalno prisotno veliko informacijske tehnologije, niso pa še posvojile razmišljanja, da digitalizacija pomeni drugačen način oblikovanja in trženja produktov ter interakcije s strankami.

Prilagajanje je ovirala tudi kriza

»Sedanje stanje je delno povezano tudi s krizo po letu 2008. Banke so se morale ukvarjati s sanacijami slabih posojil, dokapitalizacijami in spremembami poslovnih modelov, ki so lajšali njihove težave. To je sovpadlo z razvojem novih tehnologij in pojavom novih igralcev, kot so finančno-tehnološka podjetja. Ti ponujajo uporabnikom tudi na področju bančništva in finančnih storitev popolnoma novo uporabniško izkušnjo,« pravi Tomic.

Banke so torej pred izzivom, kako se prilagoditi pričakovanjem drugačne uporabniške izkušnje, da bodo ostale konkurenčne. To lahko storijo na dva načina, poudarja sogovornik. Prvi je, da banke same, znotraj svoje organizacije, razvijajo nove storitve. Drugi pa, da prevzamejo novonastala tehnološka podjetja, ki se ukvarjajo s tako imenovanimi disruptivnimi poslovnimi rešitvami.

»Pomembna značilnost v razvoju finančnih storitev, na katero bodo morale banke najti dogovor, je to, da postajajo meje med različnimi dejavnosti vse bolj zabrisane,« opozarja Tomic. V praksi gre, na primer, za to, da veliki spletni trgovci razvijajo aplikacije, ki omogočajo plačevanje brez uporabe posrednikov v bančnem sistemu. Vloga banke je lahko zreducirana na to, da ima kupec pri njej transakcijski račun, z uveljavljanjem rešitev, kot so mobilne in virtualne denarnice, pa se zmanjša tudi ta potreba. Obstaja možnost, da bi ta del opravljanja plačil (ki poleg vsega sodi med najdonosnejše bančne posle, saj po nekaterih ocenah generira od 40 do 45 odstotkov dobička bank) zapustil banke.

Trend se lahko spremeni, če bodo svoje protokole opravljanja plačil znale poenostaviti in preoblikovati tako, da se bodo približali uporabniški izkušnji nakupovanja v spletni trgovini, je prepričan Tomic. V praksi se podobne stvari že dogajajo. V spletnih in mobilnih aplikacijah slovenskih bank je bilo še pred nekaj leti vse podatke, nujne za izvršitev plačila, treba prepisati s položnice ali računa, zdaj funkcije »slikaj in plačaj« ter posebej oblikovane QR-kode, ki jih generirajo izdajatelji računov, omogočajo izvedbo transakcije z nekaj kliki.

Hitrost sprememb se zelo povečuje

Pomembna značilnost trga je tudi, da se hitrost sprememb zelo povečuje. Finančno-tehnološka podjetja so zelo okretna, delujejo v ozkih nišah finančnih storitev in so tudi zato lahko zelo usmerjena na potrebe strank. Njihova kultura je zato zelo drugačna kot v bankah, kjer je pri vseh spremembah, ki jih uvajajo, na prvem mestu varnost in zanesljivost obratovanja sistemov.

Te razlike je težko preseči, je pa za banke nujno, da se s tem spopadejo, ocenjujejo strokovnjaki SAP. »Razviti se bo moralo sodelovanje med 'novimi' in 'klasičnimi' ponudniki finančnih storitev. Izkaže se, da fintechi lahko prinesejo prebojne ideje, vendar jih težko spravijo v poslovno življenje, ker nimajo dovolj velike baze strank in dostopa do potrebne infrastrukture. Banke to imajo, v sodelovanju s fintehi pa v svoj sistem lahko pritegnejo ideje, ki praktično delujejo in jih ni treba razvijati s točke koncepta,« razmišlja sogovornik.

Sodelovanje lahko torej prinese korist obema stranema, še posebno v izzivih, ki jih bo prinesla prihodnost. Vse pomembnejše postaja povezovanje finančnih storitev s konceptom umetne inteligence – nastajajo, na primer, algoritmi, ki stranke lahko vodijo skozi preprostejše operacije pri sklepanju depozitov in tudi najemanju posojil ali odločitvah za investicije. Obetavna tehnologija je tudi veriženje podatkovnih blokov (ang. blockchain), kjer so pionirji pogosto podjetja, ki z bančništvom nimajo veliko povezave, njihovi produkti pa so finančni. Prav zato lahko pričakujemo, da bo tudi to tehnologijo tradicionalno bančništvo sčasoma »posvojilo.«