Banke: slabo upravljanje, stroški za davkoplačevalce

Ljubljana – Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) ugotavlja težave pri upravljanju s slovenskimi bankami, izhaja iz poročila Banke Slovenije. Tudi ta opozarja na slabo upravljanje z bankami v državni lasti, ki je privedlo do večmilijardne davkoplačevalske dokapitalizacije.

Mednarodni denarni sklad je že jeseni 2012 izpostavil šibko upravljanje državnih bank kot eno ključnih težav. Zdaj pa je tudi EBRD na podlagi zaprosila Banke Slovenije pregledala prakse korporativnega upravljanja in izdelala preliminarna priporočila glede nadzora upravljanja in notranjih kontrol, je Banka Slovenije (BS) zapisala v poročilo, ki ga je pripravila za razpravo poslancev o vlogi centralne banke pri sanaciji bank.

V EBRD problematizirajo, da so predlogi kandidatov za člane nadzornih svetov bank v državni lasti pogosto objavljeni šele na sami skupščini delničarjev, ki imenuje nadzornike. Po mnenju EBRD takšna praksa ne omogoča, da bi BS lahko vnaprej ocenila primernost članov. Takšno imenovanje pa je lahko razlog, da član nadzornega sveta ni neodvisen do te mere, da bi svojo nadzorno funkcijo lahko izvajal popolnoma nepristransko. Poleg tega se po mnenju EBRD zunanji član revizijske komisije nadzornega sveta banke ne more šteti za neodvisnega člana, saj ni odgovoren za odločitve nadzornikov.

Konflikt interesov

EBRD je identificirala člane uprav in nadzornih svetov, ki bi jih lahko bremenilo sistematično nasprotje interesov z banko. »Ker se takšnim primerom, zaradi relativne majhnosti slovenskega trga, ni mogoče povsem izogniti, EBRD izpostavlja pomen protikorupcijske komisije in njene vloge obravnave posameznikov glede njihove integritete. EBRD meni, da bi morali kandidati za člane uprav in nadzornih svetov izjaviti, da niso pod preiskavo komisije in da pri njih ne obstaja sistemsko nasprotje interesov z banko,« je še zapisano v poročilu Banke Slovenije.

Slabo upravljanje

V poročilu ugotavljajo, da so v zadnjih letih banke v državni lasti slabše upravljane, poslujejo slabše in prevzemajo večja tveganja. Posledica slabšega upravljanja državnih bank je torej kapitalska luknja in potrebna dokapitalizacija z denarjem davkoplačevalcev.

EBRD bo projekt tehnične pomoči končala v sredini tega leta, ko bo BS predala priporočila in metodologije ter izvedla izobraževanja za Banko Slovenije in banke.

Licenciranje nadzornikov

BS za izboljšanje upravljanja bank predlaga uvedbo licenciranja nadzornikov. To je v spremenjenem zakonu o bančništvu sprva predvidela tudi vlada, ki pa si je po usklajevanju z Združenjem bank Slovenije premislila, tako da je to določbo koalicija z amandmajem izbrisala iz predloga zakona. Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Irena Sodin sicer pojasnjuje, da bo BS lahko ukrepala naknadno, če bo ugotovila neprimerno delovanje nadzornika. V tem primeru bo moral biti nadzornik razrešen na skupščini, razlogi razrešitve pa bi postali »predmet javnih razprav in ugibanj, kar bi se negativno odražalo na ugledu banke in zaupanju deponentov v varno poslovanje banke«, opozarjajo centralni bankirji.