Baterije pognale cene kobalta v nebo

Kobalt je bil lani ena najhitreje rastočih surovin. Konec leta je bilo treba za tono te redke kovine odšteti 62.556 evrov, njegova cena pa se je od začetka leta 2016 več kot potrojila.

Kobalt je redka kovina, ki se jo izkopava skupaj z bakrom in nikljem ter je ena ključnih surovin za električna vozila. Zanimivo je, da se večina kobalta ne uporablja za električna vozila, temveč v baterijah za pametne telefone, prenosne računalnike in elektronske naprave. Na leto je proizvedene okoli 100.000 ton te redke surovine, večina rudnikov pa je v Demokratični republiki Kongo, ki se spopada s političnim nemiri. Edinstveno pa ni le izkopavanje, ampak tudi nadaljnja obdelava. Več kot 80 odstotkov svetovnega kobalta kupi Kitajska, ki nima na voljo svojih virov.

Glavni vir rasti cen v zadnjem letu izhaja predvsem iz povečane proizvodnje baterij za električna vozila ter večje prodaje pametnih telefonov. Politični protesti proti dolgoletnemu voditelju Konga Josephu Kabili, težave v proizvodnji in dobavi ter odvisnost od le enega dobavitelja sta sprožila dodaten strah v preskrbovalni verigi in pritisk na zvišanje cen.

Proizvajalci avtomobilov ocenjujejo, da povpraševanje po kobaltu do leta 2030 lahko naraste na 450.000 ton, vendar je vprašanje, ali je na voljo sploh dovolj surovine v zemlji. Visoke cene so povzročile dodatna iskanja virov kobalta v Braziliji in Avstraliji ter prisilile proizvajalce baterij, da so začeli vlagati svoj trud v razvoj tehnologij, ki bi nadomestile kobalt. Ti projekti bi dolgoročno lahko stabilizirali cene kobalta, vendar bo trajalo še nekaj let, da bodo rešili problem nezadostnih virov. Do takrat bo proizvodnja večinoma odvisna od dogajanj v Kongu, kar lahko povzroča občasne zamaške na strani oskrbe.