Tiskane izdaje
Ljubljana – Podjetja, ki se ukvarjajo s cestnim tovornim prometom, so lani poslovala bolje kot leto pred tem, ta trend se nadaljuje tudi letos. Kljub temu je njihovo poslovanje še vedno težavno. Nekaj jih povzročajo domače razmere, nekaj razmere na evropskem trgu ter konkurenca iz vzhodno- in južnoevropskih držav.
Predstavniki sekcije za promet pri OZS so svoje težave že spomladi predstavili ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču. Te so se nanašale na zakonodajo in predpise s področja cest, prevozov in vozil. Samostojni svetovalec Združenja za promet pri GZS Igor Sep pravi, da se čedalje bolj kot problem oziroma ovira nemotenemu opravljanju storitev v prevozništvu kažejo težnje nekaterih evropskih držav (Nemčija, Francija, Norveška) po zaščiti domačega trga prevoznih storitev s pomočjo uzakonjenja minimalnih plač tudi pri opravljanju mednarodnih cestnih prevozov, kar po mnenju združenja ni povsem skladno z evropskim pravnim redom. Ne nazadnje je evropska komisija v zvezi s tem vpeljala postopek proti Nemčiji in upajo, da se bo pokazalo, da njeno ravnanje ni skladno z evropskim pravnim redom.
»Kot problematično izpostavljamo tudi način kaznovanja v Italiji, kjer nadzorni organi tudi v primeru manjših kršitev izrekajo ukrepe zaplemb vozila za daljši čas, kar je povsem nesorazmeren ukrep glede na težo storjenega prekrška. Na navedeno problematiko smo že večkrat opozorili tudi ministrstvo, pristojno za promet, a konkretnih rešitev za zdaj ni,« pravi Igor Sep.
Več prepeljanega tovora
Prevoznikom težave povzroča tudi zaostrena konkurenca iz južno- in vzhodnoevropskih držav, ki pritiska na nižje cene prevozov, saj so stroški dela v teh državah še vedno manjši od stroškov dela v Sloveniji, poleg tega so manjši še nekateri drugi stroški, ki jih imajo prevozniki v vzhodnoevropskih državah, kar pomeni prednost pri pridobivanju prevoznih poslov. Prevozniki opozarjajo, da ni učinkovitih ukrepov za preprečevanje nelojalne konkurence in kontrole na cesti niso dovolj, saj lahko odkrijejo le tehnično neustreznost vozil ali pa kršenje predpisov o delovnem času in omejitvah vožnje voznikov.
Sicer pa so podjetja, ki se ukvarjajo s cestnim prevozom tovora in so člani GZS, lani poslovala bolje kot leto pred tem, poleg tega se je za tri odstotke povečalo tudi njihovo število. Čisti prihodki od prodaje so se povečali za 8,5 odstotka in dosegli 1,434 milijarde evrov, dodana vrednost na zaposlenega pa za 5,2 odstotka, tako da je dosegla 32.532 evrov. Ti podatki ne zajemajo samostojnih podjetnikov, ki so člani OZS.
»Za letos nimamo podatkov o tekočem poslovanju, a je glede na statistiko prepeljanega tovora v prvem četrtletju trend pozitiven. Po podatkih statističnega urada so slovenska tovorna vozila v notranjem prometu prepeljala dva odstotka več blaga v primerjavi z istim obdobjem lani, opravila 23 odstotkov več tonskih kilometrov in prevozila štiri odstotke več kilometrov. V mednarodnem prevozu so v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta prepeljala skoraj 20 odstotkov več blaga, opravila 17 odstotkov več tonskih kilometrov in prevozila deset odstotkov več kilometrov,« pojasnjuje Sep.
Sodoben vozni park
Vozni park slovenskih prevoznikov je glede na podatke statističnega urada sodoben, saj je malo manj kot polovica voznega parka (tovornjaki, vlačilci) mlajšega od 5 let. Slabše je pri specialnih tovornjakih, pri katerih je malo več kot polovica starejših od 9 oziroma celo 12 let. »Glede na amortizacijsko obdobje tovornih vozil je takšna starostna struktura tudi pričakovana, da je pretežni del voznega parka v starosti do sedem let. Na obnavljanje voznega parka pa ne nazadnje vpliva tudi cestninska politika evropskih držav, kjer so ekološko naprednejša vozila obremenjena z nižjo cestnino. Prevozniki vozni park posodabljajo tudi zato, ker imajo sodobnejša vozila manjšo porabo goriva in so stroški vzdrževanja novih vozil manjši kot pri starih vozilih. Po petem letu starosti vozil se začnejo stroški vzdrževanja in popravil povečevati,« razlaga Igor Sep.
Za boljšo varnost
Prevozniki poudarjajo tudi pomen izboljšanja varnosti v cestnem prometu. Pri tem opozarjajo tudi, da slovenski nadzorni organi nezadostno preverjajo tehnično brezhibnost vozil, tako tovornih, kombiniranih kot osebnih iz jugovzhodne Evrope, predvsem Bolgarije in Romunije.
»V avtoprevozniških podjetjih ugotavljajo, da so tovorna vozila iz teh držav na slovenskih cestah in avtocestah pogosteje udeležena v prometnih nesrečah, h katerim je predhodno prispevala nenadna in neustrezna zaustavitev vozil kot posledica tehnične napake oziroma odpovedi vozila,« pravi Igor Sep iz Združenja za promet pri GZS in dodaja, da so za boljšo prometno varnost odgovorni vsi udeleženci v prometu, tako tisti, ki na cestah opravljajo svoje storitve prevoza blaga in potnikov, kot tisti, ki so na njih zaradi prevoza na delo ali drugih potreb.
Tako eni kot drugi bi morali pokazati več strpnosti in tolerantnosti do drugih udeležencev, in sicer z manj agresivno vožnjo, in bi ne nazadnje prispevali k bolj varni vožnji vseh udeležencev v prometu. »Drugi vidik pa je zagotavljanje varnosti v cestnem prometu glede spoštovanja predpisov o času vožnje, odmorih in počitku voznikov tovornih vozil. Glede tega nedvomno zagovarjamo, da pristojni nadzorni organi v Sloveniji opravljajo nadzor in so navzoči na cesti ter tako prispevajo svoj delež k večji varnosti v cestnem prometu in ne nazadnje kaznujejo kršitelje, ti so s takšnimi kršitvami nelojalna konkurenca prevoznikom, ki spoštujejo omenjeno zakonodajo,« dodaja Igor Sep.
