Fiskalni napor Slovenije manjši od evropskih priporočil

Bruselj ob pregledu programa stabilnosti, ki je ga slovenska vlada poslala evropski komisiji, ugotavlja, da je fiskalni napor Slovenije ob upoštevanju strukturnega salda in sprejetih diskrecijskih ukrepov manjši od priporočila Sveta Evropske unije, je priporočila evropskega sveta, ki so bila objavljen 13. maja, na seji komisije za nadzor javnih financ povzela Alenka Bratušek (Zaab).

»Ukrepi za podporo načrtovanim ciljem glede primanjkljaja od leta 2016 dalje niso dovolj podrobno opredeljeni. Zato se ob upoštevanju pomladanske napovedi komisije iz leta 2015 zdi, da obstaja tveganje znatnega odklona od zahtevane prilagoditve za dosego srednjeročnega cilja v letu 2016 in da bodo potrebni dodatni ukrepi. Svet na podlagi ocene programa za stabilnost in ob upoštevanju pomladanske napovedi komisije iz leta 2015 meni, da obstaja tveganje, da Slovenija ne bo izpolnila določb pakta za stabilnost in rast,« ugotavlja Bruselj.

Bratuškova je pri tem poudarila, da program stabilnosti predvideva povečanje strukturnega primanjkljaja v letošnjem letu na 2,22 odstotka BDP glede na lanskih 2,1 odstotka BDP. »S takšnim ukrepanjem bo Slovenija nazadovala,« je bila Bratuškova kritična, da vladni dokument ne prinaša ukrepov na javnofinančno konsolidacijo. Skrbi me, da se v Sloveniji dogaja nekaj podobnega kot v Grčiji, ki je šla po pravi poti, a nova vlada ne ukrepa, je Bratuškova potegnila vzporednico s to mediteransko državo.

Mateja Vraničar, državna sekretarka na finančnem ministrstvu, je odgovorila, da gre pri tem za priporočila evropske komisije, ki so še vedno v obravnavi, nanje se dajejo pripombe, priporočila pa bodo potrjena prihodnji mesec. »Pripombe je oblikovala tudi Slovenija. Predvidevamo, da bodo vsaj nekatere tudi upoštevane, predvsem glede fiskalnega napora,« je dodala.

Vraničarjeva je pojasnila, da se fiskalni napor računa po dveh metodologijah. Po metodologiji od spodaj navzgor Slovenija presega minimalno predpisan fiskalni napor. Po metodologiji od zgoraj navzdol, ki jo predpisuje evropska komisija, pa ne. Razlog? Evropska komisija uporablja zelo pesimistične predpostavke, denimo glede potencialne rasti BDP, je povedala Mateja Vraničar. Po njenih besedah zato nastane tudi razlika pri strukturnem primanjkljaju.

Sicer pa komisija v uvodu ugotavlja napredek Slovenije, opozarja pa na nujnost ukrepanja na področju javnofinančne konsolidacije. »Tega se zavedamo tudi sami in poskušamo ukrepati v to smer. Žal pa razprave kažejo, da bi vsi hoteli imeti konsolidirane javne finance, a hkrati tudi veliko več sredstev za vse vrste odhodkov«, je dodala.

Blizu meje problematičnosti zmanjševanja zaposlenosti v javnem sektorju

Mateja Vraničar je zavrnila kritike Bratuškove, da program stabilnosti ne opredeljuje dovolj ukrepov. Med drugim je naštela, da se je vlada s socialnim sporazumom zavezala, da nominalnih davčnih stopenj ne bodo povečevali. Glede plač v javnem sektorju se bodo s sindikati dogovorili o ukrepih, da se bo masa plač povečevala le toliko, za kolikor bo treba povečati odhodke za sprostitve napredovanj, vsi drugi ukrepi pa bodo podaljšani ali nadomeščeni z drugimi ukrepi. »Prihajamo do meje, kjer je lahko nadaljnje zmanjševanje zaposlenosti problematično. Velik del javnega sektorja je zaprt za možnosti za zaposlovanje, predvsem za iskalce prve zaposlitve. Ukrepi v zadnjem obdobju kažejo spremembo trenda na tem področju,« je pojasnila Vraničarjeva.

Obseg transferjev iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno se ne bo povečeval, kar pomeni, da se bo prostor za usklajevanja poiskal s povečanjem drugih prihodkov v pokojninsko blagajno. »Lanski in letošnji trendi kažejo na boljši izplen iz naslova prispevkov. Določeni ukrepi že iz časa te vlade prispevajo k povečevanju prispevkov za socialno varnost in tako tudi prispevke, ki so prihodki pokojninske blagajne,« je še povedala državna sekretarka.

Ta je poudarila, da gospodarsko okrevanje Slovenije ni tako čvrsto, da bi si lahko privoščili financiranje vseh pravic, kot so bile dogovorjene pred krizo: »BDP se še ni vrnil na predkrizni nivo, prav tako ne prihodki, ki niso vezani na zadolževanje, ampak predvsem davčni prihodki.«

Sklep o slabem programu ni bil sprejet

Komisija je na predlog Bratuškove glasovala o sklepu, da je program stabilnosti slabo pripravljen in da obstaja veliko tveganje, da javnofinančnih ciljev Slovenija ne bo dosegla. Sklep ni bil potrjen, saj so zanj glasovali štirje člani komisije, proti pa jih je bilo pet.