Dnevna soba je prvi del doma, ki že postaja »pameten«, saj ima vse več gospodinjstev televizor, ki se lahko poveže v splet. Vendar, prava revolucija prihaja na drugih področjih, kjer nam tehnologija za nadzor in upravljanje hišnih sistemov od daleč ne bo povečala samo udobnosti bivanja, ampak naj bi zagotovila tudi konkretne prihranke – pri porabi energije, na primer.
Kar 52 odstotkov potrošnikov v Veliki Britaniji že ima doma vsaj eno napravo, ki je povezana v splet in jo je torej na ta način mogoče upravljati na daljavo (na primer z mobilno aplikacijo na lastnikovem telefonu) ali pa avtomatizirati njeno delovanje glede na določene parametre (čas dneva, zunanja in/ali notranja temperatura …).
Vendar je zdaj večina pametnih naprav s področja multimedijske zabave, saj gre predvsem za televizorje, brezžične slušalke in podobno. Prisotnost naprav, ki že danes lahko vplivajo na racionalnejšo uporabo energije v domovanju, je bistveno manjša. Sisteme za pametno upravljanje razsvetljave ali ogrevanja, varnostne sisteme ali pametne gospodinjske aparate uporablja le nekaj odstotkov potrošnikov.
Velik potencial
Med najmlajšimi odraslimi (18–24 let) je takih kar 91 odstotkov in tudi v starostni skupini nad 65 let je bilo več kot 37 odstotkov ljudi pozitivno naklonjenih pametnemu domu.
Po drugi strani je v isti raziskavi manj kot deset odstotkov ljudi izjavilo, da nameravajo v prihodnjih 12 mesecih kupiti katero od pametnih naprav za dom (če izločimo zabavno elektroniko).
Glavna ovira za to »počasnost« je seveda cena naprav, ki so pogosto tudi dvakrat dražje od tistih, ki so že uveljavljene na trgu. S ceno je povezana dostopnost – trgovci v široki potrošnji praviloma ponujajo manjši izbor izdelkov, ki so dragi, saj jih prodajo manj.
In tretji vzrok je povezan s prvima dvema – ker potrošniki nimajo veliko priložnosti, da bi se iz prve roke seznanili z delovanjem naprav za pametni dom, so prepričani, da gre za tehnologijo, ki je na še nižji stopnji razvoja, zato ne deluje tako zanesljivo kot »preizkušene« rešitve.
Nižje cene bodo prinesle
Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo
Že zdaj namreč obstajajo tržno dostopne rešitve za »pametno nadgraditev« 80 odstotkov funkcij, ki jih v stanovanju opravljajo tehnične naprave. Pametni televizorji, ki so se do zdaj najbolj uveljavili v naših dnevnih sobah, se vsako leto povprečno pocenijo za deset odstotkov, to pa je trend, ki bo postopno zajel tudi druge segmente pametnega doma.
Pomemben vzvod za uveljavljenje novih tehnologij je nadomestni cikel, torej obdobje, v katerem potrošniki kupijo novo napravo namesto tiste, ki se je pokvarila, izrabila. V Veliki Britaniji dve petini ljudi načrtuje, da bodo svojo razsvetljavo in regulacijo ogrevanja (termostate) s »pametnimi« zamenjali, ko bo to nujno. Podobno je stališče potrošnikov pri drugih gospodinjskih aparatih.
Promet lahko
Globalni trg pametnih hišnih naprav (če izključimo skoraj že uveljavljene pametne televizorje) je zdaj vreden 15 milijard dolarjev, je izračunal A. T. Kearney. Mogoče se sliši veliko, a gre le za drobec tisoč milijard evrov vrednega trg gospodinjskih aparatov in pohištva. Potencial rasti, ki ga prav zaradi pričakovanega kombiniranega učinka znižanja cen, povečane dostopnosti in pozitivne percepcije potrošnikov vidijo analitiki, je ogromen. Do leta 2020 naj bi se prodaja pametnih naprav za dom povečala na 55 milijard dolarjev, do leta 2035 pa na 405 milijard dolarjev. Takrat naj bi pametne naprave predstavljale več kot 40 odstotkov skupnega trga gospodinjskih naprav.
