Tiskane izdaje
Po ponedeljkovem sestanku v kabinetu predsednika vlade Mira Cerarja se zdi, da se prodaja NLB ne bo zgodila. Premier namreč po naših informacijah ni zadovoljen s tem, kar so mu povedali glede pričakovanega izplena pri prodaji.
Predsednica uprave SDH Lidija Glavina je Cerarja po naših informacijah seznanila s ceno, ki so jo pripravljeni plačati vlagatelji; preverjanje na trgu je pokazalo, da bi lahko delnico NLB prodali pod njeno knjigovodsko vrednostjo (v višini od 80 do 90 odstotkov knjigovorske vrednosti delnice). To ne zadovoljuje pričakovanj politike, je razumeti iz krogov blizu predsednika vlade.
V razmerah »nepopolne tržne vrednosti«, torej ko se ne prodaja banke v celoti in ko naša stran ne želi prevzeti bremen NLB iz preteklosti, so pričakovanja, da bi dosegli ceno nad knjigovodsko vrednostjo delnice, nerealna, ocenjujejo sogovorniki. Dejanska cena, ki so jo vlagatelji pripravljeni plačati, se bo sicer pokazala šele, ko bodo potekali vpisi delnic.
Jutri se bo sešel nadzorni svet NLB , ki naj bi se med drugim seznanil tudi s prospektom za prodajo, v katerem pa cena še ni zapisana, predvidoma naj bi bila sicer znana v drugi polovici aprila. Uradno se bo postopek prodaje začel, ko bo objavljena namera za IPO, v dveh tednih naj bi nato sledila objava prospekta z razponom cene. Okoli deset odstotkov delnic NLB naj bi ponudili tudi vlagateljem prek Ljubljanske borze.
Ali bodo ljudje množično kupovali njene delnice, še zlasti po izbrisu malih delničarjev v bančni sanaciji v letu 2013, ni mogoče pričakovati. Da bi predstavniki SDH s svojim zgledom Slovencem pokazali, da gre za dobro naložbo, pa tudi ne, saj jim posel zaradi razpolaganja z insajderskimi informacijami ni dovoljen.
Vpliv Mercatorja na prodajo
O razponu cene za delnico NLB bo po pričakovanjih odločila koalicija, številni pa dvomijo, da si bo upala leto dni pred volitvami banko dejansko prodati, še zlasti zaradi aktualnega dogajanja z Agrokorjem in Mercatorjem.
Kdo bo sploh sprejel odločitev, da se banke ne proda? Možnosti sta dve: nadzorni svet SDH ali skupščina SDH, torej vlada. Težava pri prvi možnosti je interpretacija, da mora takšno odločitev sprejeti večina nadzornikov SDH. Torej trije od petih. Ker pa so zdaj samo trije nadzorniki, od katerih se mora Barbara Smolnikar kot zaposlena v NLB Viti izločiti, nadzorni svet SDH te odločitve najverjetneje ne bo sprejel. Težko je namreč verjeti, da bi Damjan Belič in Duško Kos kot preostala nadzornika zaradi potencialnih tožb upala sama sprejeti odločitev o prodaji.
Pričakovati je, da bo zato nadzorni svet SDH vladi kot skupščini holdinga priporočil ali odsvetoval prodajo, končno odločitev o tem pa naj torej sprejme koalicija. Če zaveza Bruslju o prodaji NLB do konca leta ne bodo spoštovane, se zastavlja vprašanje o tem kaj je možna alternativa.
Nekateri sogovorniki ugibajo, da bo slovenska stran skušala doseči odlog prodaje z obljubo spremembe strategije upravljanja državnega premoženja, za kar je potreben čas, nakar bi banko prodala strateškemu investitorju. Lidija Glavina je že preverjala interes tudi pri belgijski KBC ali bi jo res zanimala vrnitev v Slovenijo. Odgovor je bil negativen.
