Davčni svetovalci se čudijo formuli za olajšavo

Od 1. januarja velja nov izračun za znižanje davčne osnove, a le za omejen krog zavezancev.
Objavljeno
13. februar 2018 19.57
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc

Ljubljana – Kdo razume novo formulo za zvišano splošno olajšavo v zakonu o dohodnini, ki velja od 1. januarja? Še davčni svetovalci odgovarjajo, da ne vedo, kako so prišli do njenih sestavin. Ponudniki računalniških programov za obračun dohodnine so jo vgradili v svoje izdelke, saj jo morajo njihove stranke že uporabljati.

»Za male zavezance, ki z dobavitelji nimajo sklenjenih pogodb o posodabljanju programov, je takšna posodobitev kar velik strošek,« poudarja davčna in poslovna svetovalka Božena Macarol. In koliko so z novim izračunom pridobili zavezanci? Ni mogoče govoriti o velikih zneskih.

Do leta 2008 so imeli vsi dohodninski zavezanci pravico do enake splošne olajšave, ne glede na to, koliko so zaslužili, potem pa jo je tedanja vlada sklenila razslojiti in zvišati ugodnosti za najnižje dohodkovne razrede. Tako zadnjih deset let splošna olajšava ni več ena sama, ampak so tri, odvisne od letnih oziroma mesečnih bruto dohodkov. Pri odmeri za leto 2017, na katero se finančna uprava pripravlja prav zdaj, je osnovna olajšava, zvišana za bruto letne dohodke do 11.166,37 evra, določena v znesku 6519,82 evra, za bruto dohodke v razponu od 11.166,37 do 12.570,89 pa znaša 4418,64 evra.


Za letne bruto dohodke do vrednosti 11.166,37 evra je od 1. januarja letos vse enako kot lani – tudi znesek splošne olajšave. Inovacija, ki jo je ministrstvo za finance lani uveljavilo z novelo zakona o dohodnini, se nanaša le na zvišano olajšavo za letne bruto dohodke od 12.570,89 evra do 13.316,83 evra – ta zgornja meja je zdaj 745,94 evra višje kot pri odmeri za leto 2017. Zvišana splošna olajšava za bruto dohodke med omenjenima zneskoma namreč ni več določena v enotnem znesku, ampak s formulo: 3302,7 evra + (19.922,15 evra – 1,49601 x skupni dohodek). »Novela zakona o dohodnini je 1. januarja letos uvedla linearno določanje dodatne splošne olajšave za zavezance, ki imajo skupni letni dohodek med 11.166,37 evra in 13.316,83 evra. To pomeni, da se za vsak dodaten evro dohodka olajšava zniža za 1,49601 evra. S tem novela odpravlja situacije, ko so zavezanci ob povečanju bruto plače prejeli nižji neto znesek, ker je bila zvišana olajšava stopničasta in ne linearna. Za zavezance s skupnim dohodkom zunaj zgoraj navedenega razpona se olajšava še naprej določa konstantno,« o novem pristopu povedo na finančni upravi.

Kako so sestavili formulo?

Toda kako so določili formulo, od katere je odvisna druga zvišana splošna olajšava? Tega na ministrstvu za finance še niso pojasnili, ne v predlogu novele zakona o dohodnini ne pozneje. Tudi na finančni upravi ne odgovorijo na vprašanje, kako so bile določene sestavine formule. Ministrstvo za finance je tudi ni razložilo s pravilnikom, le na finančni upravi so razglasili obvestilo o zneskih olajšav in dohodninsko lestvico za leto 2018 s pojasnilom, da jih »na podlagi odločitve« ne bodo več objavljali v obliki podzakonskega predpisa kot vsa leta doslej.

Dolgoletna davčna in poslovna svetovalka Božena Macarol je poskušala ugotoviti, kako deluje formula za drugo zvišano olajšavo, a ugotavlja, da ne zna pojasniti, kako so prišli do podatkov v njej: »Predvsem pa je učinek tako zapletenega načina izračuna nesorazmeren z zahtevnostjo formule in menim, da takšen pristop nima nobenega smisla v tako nizkih dohodkovnih razredih.« Povsem enakega mnenja je predsednica Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Simona Štravs, ki pravi, da je že lani avgusta poskušala izvedeti, kako so na ministrstvu prišli do novega sistema, a neuspešno: »Odgovorili so mi, češ da bodo že računalničarji poskrbeli za program, da se meni ni treba ukvarjati s tem vprašanjem. Toda davčni zavezanec mora imeti možnost, da si sam izračuna plačo. Mislim pač, da so računali toliko časa, da sta bil volk sit in koza cela, da ni preveč trpel proračun in da so nekako dosegli določeno stopnjo obdavčitve oziroma olajšave. V osnutku zakona so imeli najprej 23.000 evrov, potem so znižali na 19.922,15 evra.«

Po pojasnilih finančne uprave, kjer so nam pripravili izračun za 1000 evrov bruto plače (glej tabelo) s staro in novo olajšavo, so na mesečni ravni do zvišane olajšave po formuli upravičeni zavezanci z bruto dohodki iz delovnega razmerja med mejnima zneskoma od 930,35 evra do 1109,74 evra. O dohodkih iz delovnega razmerja govorijo, ker smejo olajšave med letom na mesečni ravni upoštevati le glavni izplačevalci, recimo delodajalci in Zpiz. Drugače pa je mogoče splošno in obe zvišani olajšavi za skupne bruto dohodke uveljaviti pri letnem obračunu dohodnine. Po izračunih ministrstva za finance bodo znotraj razpona dohodkov, pri katerih velja zdaj zvišana olajšava, po formuli nekaj neto dohodka zaradi višjega zneska olajšave pridobili zavezanci z letnimi bruto dohodki od 60 do 65 odstotkov povprečne letne plače. Po njihovih izračunih se bo pri 11.786 bruto dohodka neto izplačilo na letni ravni z 8420 evrov zvišalo na 8607 evrov in pri 12.769 evrih bruto dohodka z 8607 na 8884 evrov.

Pri odmeri dohodnine za leto 2015 je imelo pravico do osnovne splošne olajšave 595.138 zavezancev, do 4418,64 evra olajšave 128.508 zavezancev in do 6519,82 evra najvišje olajšave 719.294 zavezancev.