Tiskane izdaje
Ljubljana – Dediči ne podedujejo le premoženja, ampak tudi zapustnikov (davčni) dolg. To se je zgodilo moškemu, ki je o svojem primeru obvestil varuhinjo človekovih pravic. Po posredovanju njenega urada so mu vrnili preplačane obresti.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer na redna letna srečanja v uradu vabi predstavnike različnih ustanov, tudi finančne uprave. Na letošnjem so se z generalno direktorico Jano Ahčin in njenimi sodelavci pogovarjali o delavcih migrantih in postopkih za pokojnimi davčnimi zavezanci z dolgom za obvezne dajatve. Ti so po presoji urada varuhinje predolgi. Proučili so primer dediča, ki ne prek zapuščinske razprave ne drugače ni bil obveščen, da so za pokojnim bratom ostali neplačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tri leta po pravnomočnem sklepu o dedovanju pa je od finančne uprave dobil opomin, naj poplača dolg z obrestmi vred.
Odpis do 80 evrov
V finančni upravi so se od januarja do oktobra letos ukvarjali s 1026 postopki za pokojnimi davčnimi zavezanci, ki so imeli na dan smrti več kot 80 evrov dolga za obvezne dajatve. Po zakonu o davčnem postopku se davčna obveznost namreč ne prenaša na dediče in se odpiše, če dolg ob smrti zapustnika znaša največ 80 evrov, nam pojasnijo v generalnem davčnem uradu: »Dolg do tega zneska se po datumu smrti zapustnika odpiše po uradni dolžnosti. Ko gre za dolg zapustnika, ki je višji od 80 evrov, pa davčni organ uveljavlja te terjatve v zapuščinskem postopku.«
Dodajajo, da podrobnosti o odgovornosti pravnih naslednikov v zvezi z davčnimi obveznostmi in terjatvami pravnega prednika ureja zakon o davčnem postopku – ta upošteva določbe zakona o dedovanju, a dodatno opredeljuje povsem specifična pravila, kot je recimo oprostitev dolga do omenjenega zneska.
Finančna uprava pridobi podatke o smrti davčnega zavezanca iz Centralnega registra prebivalstva (CRP). Vprašanje davčnega dolga začne z dediči urejati, ko dobi pravnomočni sklep o dedovanju. Takrat jim, če ni »šumov« kot v opisanem primeru, pošlje obvestilo o dolgu, v katerem navede znesek in podatke za izvršitev plačila. Po 48. členu zakona o davčnem postopku so dediči dolžni plačati dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Njihove obveznosti so določene v sorazmerju s prejeto dediščino: »Če dolg ni plačan v zakonsko določenem roku, začnemo izvajati izterjavo.«
Rešili primer
V uradu varuhinje človekovih pravic so postopke finančne uprave (Furs) za pokojnimi zavezanci z davčnim dolgom proučili, ker jih je s svojim primerom seznanil dedič, od katerega je Furs šele z opominom zahteval, naj poravna dolg po umrlem bratu in se tako izogne izvršbi. Dotlej kot zakoniti dedič sploh ni bil seznanjen z bratovim dolgom do pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zanj je izvedel šele iz opomina finančne uprave, ko so od pravnomočnosti sklepa o dedovanju minila že tri leta. Poleg glavnice so od njega zahtevali tudi zamudne obresti.
»Po več posredovanjih varuha je bil primer za pobudnika ugodno rešen, potem ko so se v finančni upravi seznanili z mnenjem ministrstva za finance.« To je pojasnilo, da zavezanec za davek »ne sme trpeti posledic zamude«, če svojih obveznosti ni izpolnil pravilno in pravočasno po krivdi države.
»Preveč zaračunane obresti bodo v Fursu dediču, ki nas je opozoril na svoj primer, zato vrnili,« pojasnjujejo v uradu varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer.
Pred ugodnim razpletom za zavezanca so v uradu varuhinje pri finančni upravi preverili, zakaj je dediča pozvala k plačilu zamudnih obresti, potem ko je po treh letih od nje dobil opomin, če pa sama ni prijavila davčnega dolga v zapuščinski postopek: »Tako ni imel možnosti, da bi dolg pravočasno poravnal.« Varuhinja je finančno upravo prosila še za razlago, katera pravna sredstva sploh ostanejo na voljo dediču, ki za dolg ni vedel, ker ga Furs ni prijavil v zapuščinski postopek: zaradi neobveščenosti se tako ne more več odločiti, ali bo dediščino, ki je obremenjena z dolgom, sprejel ali se ji odpovedal.
Poenotili postopke
Predstavniki finančne uprave so varuhinji povedali, da so prenovili delovanje finančnih uradov v postopkih za umrlimi davčnimi zavezanci z dolgom nad 80 evrov, in k temu jih je spodbudil prav primer, ki so ga proučili pri varuhinji. Ugotovili so, da morajo poenotiti delovne procese finančnih uradov na tem področju, lani so že vpeljali spremembe. »Pred tem so finančni uradi glede obveščanja dedičev postopali različno. S sprejetjem enotnih pojasnil so zdaj ti postopki poenostavljeni in poenoteni,« nam pojasnjujejo v uradu varuhinje človekovih pravic.
